Je v primeru storitve lažjega kaznivega dejanja sodišče edina možnost?

Ena izmed alternativnih oblik reševanja kazenskega postopka je postopek odložitve kazenskega pregona.

Objavljeno
12. december 2017 02.03
Posodobljeno
12. december 2017 14.03
Blaž Špegelj
Blaž Špegelj

Pravo za vse

Pravo za vse je projekt mladih diplomiranih pravnikov - pomagajo ljudem, ki se soočajo s pravnimi problemi. V družbo širijo medsebojno solidarnost in s svojo prizadevnostjo želijo državljane pravno opismenjevati, tako da bodo poznali svoje pravice in dolžnosti v vsakodnevnih pravnih situacijah. V treh letih obstoja so brezplačno podali že več kot 6000 pravnih mnenj.

Sodelujejo tudi na različnih strokovnih konferencah v okviru ministrstva za pravosodje, s Centrom za izobraževanje v pravosodju, Pravno fakulteto Univerze v Mariboru, varuhinjo človekovih pravic pri izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma, objavili pa so tudi strokovni članek v publikaciji Pravosodni bilten.

Z ekipo mladih pravnikov se lahko povežete na spletni strani Pravo za vse.

***

Uporabne pravne nasvete lahko odslej vsak tretji torek ob 10. uri prebirate tudi na naši spletni strani.

Obenem ne spreglejte rubrik Zaženi se, ki vam pomaga z nasveti za lažje navigiranje po birokraciji, in Varni na internetu, ki ozavešča o nevarnostih na spletu. Prispevke izmenično objavljamo vsak tretji torek ob 10. uri.

Marsikomu se lahko zgodi, da na primer pri vožnji ni pozoren in iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, ki ima za posledico hudo telesno poškodbo, ali pa natoči gorivo na bencinski črpalki, pa ga ne plača, ker je trenutno brez denarja. Ker pa smo zdaj v času praznovanja veselega decembra in posledično raznih zaključkov starega leta, smo lahko predvsem zaradi prisotnosti opojnih substanc tudi priča ali udeleženec kakšnega pretepa ali verbalnega nesporazuma.

V takšnih primerih se precej hitro zgodi kazenska ovadba in državni tožilec ima možnost, da zadevo reši tudi na alternativni − zunajsodni način. Ena izmed alternativnih oblik reševanja kazenskega postopka je postopek odložitve kazenskega pregona, ki bo v nadaljevanju tudi predstavljen.

Postopek odložitve kazenskega pregona

Postopek odložitve kazenskega pregona ureja razmerje med državnim tožilcem, oškodovancem in osumljencem v zvezi z nadaljnjim kazenskim pregonom osumljenca. Bistvo tega postopka je, da se proti osumljencu ne sproži kazenski postopek, čeprav je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje. Pogoj za odložitev kazenskega pregona je soglasje oškodovanca in pripravljenost osumljenca, da ravna po navodilih državnega tožilca.

V okviru obravnananega postopka se ne ugotavlja storilčeva krivda, ampak zgolj njegova pripravljenost ravnati se po navodilih državnega tožilca in izpolniti nekatere naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Odložen kazenski pregon v kazenskih zadevah torej predstavlja alternativno, zunajsodno reševanje kazenskih zadev, določbe o odložitvi kazenskega pregona pa ureja 162. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

Največkrat se kazenski pregon odloži proti osebam, ki so osumljene povzročitve lažjih telesnih poškodb, manjših fizičnih ali verbalnih napadov, premoženjskih deliktov, kaznivih dejanj proti varnosti javnega prometa, neplačevanju preživnine ipd. Kazenski pregon se lahko odloži proti osumljencem kaznivih dejanj, za katere je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let in za še nekatera druga, v zakonu taksativno našteta kazniva dejanja.

Pri odločitvi, proti  kateremu osumljencu bo državni tožilec odložil kazenski pregon, državni tožilec upošteva vrsto in težo kaznivega dejanja, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost osumljenca, morebitne pretekle obsodbe in stopnjo kazenske odgovornosti.

Naloge, ki jih sme državni tožilec naložiti osumljencu, so:

1) odprava ali poravnava škode;
2) plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj;
3) opravljanje kakšnega splošno koristnega dela;
4) poravnava preživninske obveznosti;
5) zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu;
6) obiskovanje ustrezne psihološke ali druge posvetovalnice;
7) upoštevanje prepovedi približevanja žrtvi, kakšni drugi osebi ali dostopa na posamezne kraje.

O odložitvi kazenskega pregona izda državni tožilec pisni sklep, v katerem natančno določi naloge in rok za njihovo izpolnitev. Sklep se vroči osumljencu in oškodovancu. Proti sklepu ni pritožbe in tudi ne prisilne izterjave. Če osumljenec v določenem roku, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, za poravnavo preživninske obveznosti pa ne daljši od enega leta, izpolni določene mu naloge, državni tožilec kazensko ovadbo proti njemu zavrže. V takšnih primerih je postopek odložitve kazenskega pregona uspešno končan, s čimer je zadeva zaključena in se postopek pred sodiščem ne nadaljuje. Če osumljenec ne ravna v skladu z danimi navodili, državni tožilec proti njemu vloži obtožni akt in s tem sproži kazenski postopek pred sodiščem.

Zavrženje kazenske ovadbe ima učinek le v kazenskem postopku, kar pomeni, da državni tožilec in oškodovanec kot tožilec do nadaljnjega kazenskega pregona osumljenca nista več upravičena. Vendar pa oškodovanec, tudi če osumljenec izpolni naloženo obveznost, ne izgubi pravice, da uveljavlja svoj premoženjskopravni zahtevek v pravdnem postopku, če se naložena obveznost v postopku odložitve kazenskega pregona ne nanaša na poravnavo celotne škode oškodovanca (na primer v primeru, ko oškodovanec poleg povračila povzročene materialne škode uveljavlja še povračilo zamudnih obresti).

Narok za odložen kazenski pregon se izvaja v prostorih okrožnih državnih tožilstev, kjer pooblaščena oseba strankam najprej pojasni pomen in posledice tega postopka. Na naroku ima oškodovanec možnost osumljencu neposredno predstaviti posledice, ki jih je utrpel zaradi povzročenega kaznivega dejanja, in zahtevati povračilo nastale škode, osumljenec pa lahko pojasni svoj vidik v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem in vzroke ter okoliščine, zakaj ga je storil.

S predlogi lahko osumljenec aktivno sodeluje pri oblikovanju nalog in se na koncu sam odloči, ali jih bo izpolnil ali ne. Če torej izpolni dane naloge, se izogne dolgotrajnemu kazenskemu postopku in vsem drugim negativnim posledicam, ki jih prinese kazenski postopek pred sodiščem, kot so na primer morebitna obsodba, denarna kazen, vpis v kazensko evidenco, dodatni stroški kazenskega postopka ipd.

Postopek odložitve kazenskega pregona tako omogoča, da oškodovanec relativno hitro doseže povračilo nastale škode, osumljenec pa se izogne kazenskemu postopku pred sodiščem brez priznanja krivde.

Uporaba postopka odložitve kazenskega pregona v letu 2016

V letu 2016 so se državni tožilci v Sloveniji odločili za postopek odložitve kazenskega pregona proti 3141 polnoletnim storilcem in proti 184 mladoletnikom. Pri polnoletnih storilcih kaznivih dejanj so državni tožilci v okviru odloženega kazenskega pregona osumljencem najpogosteje naložili nalogo, da morajo poravnati škodo oškodovancu, in sicer v kar 567 primerih, v 527 primerih so določili plačilo denarnega zneska v korist javnih ustanov, na tretjem mestu z 216 primeri pa je bilo osumljencu naloženo določeno plačilo v dobrodelne namene.

Opravljanje splošno koristnega dela je bilo storilcem naloženo v 188 primerih. Pri mladoletnikih, pri katerih je namen kazenskega postopka usmerjen v ozaveščanje mladoletnika o neprimernosti njegovega ravnanja in ima predvsem vzgojni učinek, se je to kazalo tudi pri izbiri nalog, naloženih mladoletnim storilcem kaznivih dejanj. Tako je bilo mladoletnim osebam v 64 primerih naloženo splošno koristno delo, poravnava škode v 55 primerih ter le štirim plačilo v korist javnih ustanov in štirim plačilo v dobrodelne namene. V postopku odloženega pregona za polnoletne storilce je bilo v korist prejemnikov vplačil nakazanih 241.731,25 evra, za mladoletne storilce pa 1630 evrov.

Kam se obrniti po več informacij?

Dodatne informacije v zvezi s postopkom odložitve kazenskega pregona lahko dobite na Okrožnih državnih tožilstvih v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Kranju, Novem mestu, Novi Gorici, Murski Soboti, Krškem, Slovenj Gradcu in na Ptuju. Poleg tega pa za razjasnitev, kaj sploh je postopek odložitve kazenskega pregona, kakšni so pogoji in v katerih primerih se uporablja, obstajajo tudi Splošna navodila za enotno uporabo določb o odložitvi kazenskega pregona (162. člena ZKP), ki jih najdete na spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije.

Blaž Špegelj, uni. dipl. pravnik,
svetovalec spletnega portala Pravo za vse.

***

Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.