Tiskane izdaje
Podjetje Šumi je v vsej svoji zgodovini iz družinske obrti preraslo v tovarno bonbonov. Izdelovali so malinovec, marmelado, napolitanke, čokolado, bonbone, žvečilne gumije in številne druge izdelke. Do danes pa se je tradicija izdelave bonbonov ohranila v Šumijevi tovarni v Krškem, kjer jih na leto izdelajo okoli 5000 ton. In ja, Šumi res še obstaja, kot tudi nekateri njihovi legendarni bonboni: Visoki C, Herba, Šššum jabolko in Frufru.
Začetki Šumija segajo v leto 1876, ko je bila v središču Ljubljane v Gradišču, s trgovinico na Kongresnem trgu 13, odprta slaščičarska obrt. Leta 1905 so jo razširili v Tovarno kanditov in slaščičarskih izdelkov Josefina Schumi. Po smrti (leta 1917) Josipine Šumi je tovarna prešla v last hčere Evgenije in njenega moža Dragotina Hribarja, ki sta imela 13 otrok. Eden izmed njih, Rado Hribar, je leta 1936 postal edini lastnik tovarne. Leta 1943 je solastnik tovarne postal še njegov brat Svetozar, podjetje pa se je preimenovalo v: »Šumi«, Tovarna bonbonov, čokolade in peciva R.&S. Hribar.
Po smrti Rada Hribarja v začetku leta 1944 je Svetozar ostal edini lastnik. Po 2. svetovni vojni so tovarno nacionalizirali. Povezava med Žitom in Šumijem je bila vzpostavljena leta 1969. Leta 2000 so k Šumiju pripojili Imperial Krško, zaradi česar se je leta 2008 proizvodnja preselila iz Ljubljane v Krško. Zadnja lastniška sprememba pa se je zgodila letos, ko je Šumi postal del skupine Podravka.
Slastni repertoar
Z lastništvom Šumija pa je povezan tudi razvoj Šumijevih izdelkov, ki so bili na začetku glede na zvrst izredno raznoliki. Kot izhaja iz izdanih računov in časopisnih oglasov, sta Franc in pozneje Josipina Šumi izdelovala marmelade, malinovec, različne bonbone, kot so rocks in drops, melisnice male in velike, kraf pastile, eukalyptus pastile, mešane kroglice, retik bonboni, fourres bonboni, krepilne pastile, sadne bonbone, švicarski mentol, smetanove karamele, krepilne in ledene bonbone, napolitanke in celo homeopatske kroglice, ki jih je Franc Šumi oglaševal že leta 1880.
Za razvoj Šumija je bilo prelomno leto 1964, ko so proizvodnjo posodobili z novimi stroji, s čimer se konča obdobje ročnega dela, v Štepanji vasi so začeli izdelovati kandirano sadje in Šumiju se je priključila Gorenjka. Leta 1966 so npr. prvi v takratni Jugoslaviji na treh najmodernejših linijah in po kakovostni recepturi tujega partnerja začeli proizvajati žvečilni gumi v obliki cigaret.
Bonboni Šumi iz kataloga leta 1976. Foto: Arhiv SEM
Pionirji so bili tudi pri prvem trdem bonbonu s tekočim polnilom v takratni Jugoslaviji − Visokem C, prepoznanem po legendarnem oglasu Mikija Mustra. Leta 1971 so izdelali zeliščni bonbon Herba; kupili so tudi nov stroj za žepno pakiranje, kar je bila novost na takratnem jugoslovanskem tržišču. Leta 1972 je prišlo do dokončne delitve dela med konditorji Živilskega kombinata Žito. Gorenjka je prevzela čokolado, Imperial Krško žvečilne gumije in Šumi bonbone.
Leta 1974 je Šumi prišel do prepotrebnih in težko pričakovanih novih obratnih prostorov na Šmartinski cesti 154 v Ljubljani, kjer so leta 1980 razvili nove bonbone Fru Fru: karamelne bonbone z naravnimi zgoščenimi sadnimi dodatki; leto kasneje pa bonbon ŠŠŠum jabolko s praškastim polnilom, prvim tovrstnim bonbonom v takratni Jugoslaviji. Poleg Herbe, Visokega C, Fru Fru-ja in Šššum jabolka imajo otroci danes najraje Mega tattoo bonbone, ki kot dodatek vsebujejo tatoo nalepke.
Oglasni mojstri
V Šumiju so se vse od začetka zavedali pomena oglaševanja in temu primerno oglaševali v časopisju. Iz datumov objavljenih oglasov je razvidno, da se jih večina pojavlja v obdobju pred veliko nočjo, miklavžem in božičem, ko je bilo največje povpraševanje po bonbonih in slaščicah. Najstarejši znani oglas je bil objavljen leta 1880, štiri leta po ustanovitvi podjetja. Oglaševali so tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku.
Že zelo zgodaj, deset let po začetku oddajanja TV Ljubljana, so se pojavili tudi prvi Šumijevi televizijski oglasi. Leta 1967 je Marjan Cilar v produkciji Unikal studia posnel prvi znani oglas za Šumi Bacchus bonbone. Že naslednje leto mu je sledil legendarni animirani oglas za Visoki C, ki ga je naredil Miki Muster.
Oglas za Visoki C, ki ga je narisal Miki Muster. Foto: Arhiv Janez Urbas.
V Slovenskem etnografskem muzeju smo leta 2009 začeli zbirati dediščino slovenskih blagovnih znamk. Zgodba o Šumiju je nadaljevanje zbiranja predmetov, ki bodo pomembno dopolnili našo zbirko. Kajti z vsako menjavo lastništva, lokacije, zaposlenih se izgubi del kulturne dediščine blagovnih znamk. Poleg predmetov − izdelkov, embalaž, strojev, zapisov, delovnega orodja, katalogov, tiskanih oglasov − je pomembna tudi nesnovna dediščina − spomini ljudi ter avdio- in videooglasi.
Razstava Bonboni vseh generacij: 140 let Šumija v Slovenskem etnografskem muzeju. Foto: Miha Špiček, 2016/Arhiv SEM.
140 let Šumija je dolga doba, ki jo je težko v celoti rekonstruirati; v celotnem mozaiku vedno zmanjka kakšen delček: nekateri so večji, drugi spet manjši. Zato smo pripravili tudi razstavo Bonboni vseh generacij: 140 let Šumija, ki je nastala ob 140. obletnici Šumija in s katero želimo opozoriti na pomembnost ohranjanja dediščine slovenskih blagovnih znamk. Na ogled je v Slovenskem etnografskem muzeju do 17. januarja 2017.
***
Mag. Adela Pukl je višja kustodinja, Miha Špiček pa višji kustos v Slovenskem etnografskem muzeju.
