Tiskane izdaje
Že od nekdaj so ljudje prepričani, da lahko božanstva, demoni in druga skrivnostna bitja vplivajo na njihovo življenje od rojstva do smrti. Stari Egipčani so vpliv neznanih sil prenesli celo v verovanje v posmrtno življenje in so zato že pred skoraj pet tisoč leti poznali način, kako se lahko posameznik zavaruje pred nevarnostjo v vsakdanjem življenju in na poti v večnost.
Za ta namen so uporabljali majhne predmete, ki so bili posvečeni v svetiščih in so vsebovali magično moč pod okriljem izbrane boginje ali boga. To so bili amuleti, izdelani v obliki različnih božanstev, polbogov, svetih živali in svetih predmetov, ki so varovali žive in mrtve, uporabljali pa so jih tudi kot votive oziroma darove bogovom v svetiščih. Amuleti so tako posredniki med človekom in nadnaravnimi, neznanimi silami, so predmeti, ki človeku prinašajo občutek varnosti pod okriljem nevidnega dotika in bližine skrivnostnega božanstva.
V starem Egiptu so imeli posebno vlogo amuleti boginje Izide, ki je predstavljala univerzalno vitalno energijo, s katero so bili ustvarjeni pogoji za obstoj človeštva. Bila je boginja zemlje in čuteča mati božjega sina. Njeno poslanstvo je bilo, da je v naravnem ciklusu zagotavljala izobilje in rodovitno letino, med ljudmi pa skrbela za potomstvo - plodnost žena in zdravje otrok.
Predvsem pa je bila gospodarica božanskih magičnih sil, s pomočjo katerih je oživela mrtvega soproga Ozirisa. V tem dejanju je vsak Egipčan spoznal, da smrt ni konec, ampak začetek nečesa novega. Strah pred temačnim onostranstvom je bil premagan, saj je Izida prinesla upanje v posmrtno vstajenje v kraljestvu večne svetlobe.
Absolutno zmagoslavje nad smrtjo je zaznamovalo egipčansko civilizacijo, ki je ves čas obstoja temeljila na veri v rajsko bivanje na Poljanah blaženih. Kult Izide se je razširil po vsem Sredozemlju, v rimski dobi pa so njej v čast postavljali svetišča tudi v srednji Evropi. Skromni arheološki sledovi kažejo, da so boginjo Izido častili tudi v nekaterih antičnih krajih na Slovenskem.
Na razstavi amuletov, ki je trenutno na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju, so prikazani različni načini zaščite, ki jih poznamo predvsem v afriških kulturah, saj večina gradiva izhaja iz afriške zbirke muzeja. V bogatem amuletnem okrasju se izraža široka paleta simbolov, ki posedujejo skrivnostno moč izničenja demonskih sil.
Še posebej so zanimivi islamski papirnati amuleti oziroma talismani, ki jih je natanko pred sto leti iz Afrike prinesel Leo Poljanec, ki je skupaj s prijateljem, ljubljanskim baronom Antonom Codellijem, sodeloval pri gradnji brezžične radijske postaje v Togu. Za bolj kompleksno predstavitev islamske amuletike v zahodni Afriki so bili pridobljeni še eksponati iz Narodnega prirodoslovnega muzeja v Parizu.
Vse sredozemske kulture že zelo dolgo poznajo načine varovanja proti hudobnim pogledom in še danes so, na primer, v Turčiji in v Grčiji popularni modro-beli stekleni obeski, s katerimi odganjajo nevidne sile zloveščih, zavistnih in škodoželjnih pogledov, ki se porodijo iz temačnih kotičkov človeške duše. Amuleti v podobi modro-belih »oči« so daljni odmev egipčanskih amuletov v podobi vsevidnega božjega očesa Izidinega sina Horusa.
Dr. Marko Frelih je kustos za zbirke iz Afrike in Amerike v Slovenskem etnografskem muzeju
Amulet boginje Izide je del občasne razstave Magija amuletov, ki je do januarja 2015 na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
***
Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.
Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo skozi poučne zgodbe popeljali v čudežni svet znanja.
V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija in kobariški Muzej prve svetovne vojne.
Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.
