Cestni šarmer na služenju vojaškega roka

Z legendarnimi ameriškimi motocikli Harley-Davidson so se med drugo svetovno vojno prevažali tudi rdečearmejci in partizani.

pet, 28.07.2017, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentovSlovenski etnografski muzej,Botanični vrt Univerze v LjubljaniMuzej novejše zgodovine SlovenijeKulturno središče evropskih vesoljskih tehnologijŽivalski vrt LjubljanaPark vojaške zgodovineMestni muzej LjubljanaMuzej narodne osvoboditve MariborTehniški muzej SlovenijeModerna galerijaŽelezniški muzej Slovenskih železnic in Muzej novejše zgodovine Celje.

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskateTUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

Harley-Davidson je danes ena izmed najprepoznavnejših blagovnih znamk na svetu. Znameniti ameriški proizvajalec motociklov je v svojih 114 letih obstoja prešel dolgo pot, polno izjemnih vzponov in grdih padcev, ki so bili usodni za številne njegove tekmece tako v ZDA kot po svetu.

Harleyjev ikonični status je na nek način dokončno utrdil kultni film Goli v sedlu (Easy Rider, 1969) z Dennisom Hopperjem in Petrom Fondo v glavnih vlogah. Za enega izmed uporabljenih motociklov, ki ga je v filmu vozil Fonda, so leta 2014 na dražbi iztržili vrtoglavih 1,3 milijona dolarjev. Harley tako ne predstavlja le običajnega motocikla, temveč pooseblja svobodo odprte ceste in dogodivščine na njej.

Harleyje sicer danes le malokdo povezuje z vojaško službo, vendar so predvsem v prvi polovici 20. stoletja legendarni motocikli v funkciji vojaškega vozila pustili močan pečat.

V manjšem obsegu so bili harleyji v ameriški vojski uporabljeni že leta 1916 med ameriško intervencijo proti mehiškemu revolucionarju Panchu Villi. Pravo potrebo po vseh oblikah mehanizacije pa je sprožil šele ameriški vstop v prvo svetovno vojno. Ameriška vojska je skupaj kupila kar 20.000 motociklov, predvsem za namene kurirske službe in delovanja v zaledju. Tudi zaradi teh naročil je Harley-Davidson leta 1920 postal največji proizvajalec motociklov na svetu.

Obdobje med svetovnima vojnama je s hudo gospodarsko depresijo zdesetkalo proizvajalce motociklov in motornih koles. Od večjih sta krizo preživela le Harley-Davidson in Indian (ki je bankrotiral leta 1953).

V luči večanja in opremljanja ameriške vojske v obdobju pred drugo svetovno vojno so pri Harley-Davidsonu že leta 1940 za oborožene sile proizvedli manjšo količino motociklov modela WLA. Osnova omenjenega motocikla je bila civilna verzija WL, ki so jo dodatno prilagodili potrebam in zahtevam vojske. Vozilo je bilo tako prebarvano v standardno vojaško olivno zeleno in deloma črno barvo. Kromirani in nikljani deli so bili bodisi parkerizirani bodisi pobarvani v belo.

Vozila so bila serijsko opremljena z zatemnitvenimi lučmi, poleg tega pa so na njih odstranili stranska blatnika za lažje prehajanje brezpotji. Del opreme WLA-ja sta predstavljali tudi dve usnjeni torbi za opremo nad zadnjim kolesom ter usnjen tok za brzostrelko Thompson spredaj. Dodani so bili še ščitniki za noge, nameščeno pa so lahko imeli tudi vetrobransko steklo.

Motocikli WLA so imeli tudi zračni filter v oljni kopeli, ki je omogočal zanesljivejše delovanje v prašnem okolju in izven utrjenih cest ter tako bistveno olajšal vzdrževanje. Pri poimenovanju motocikla je črka W v oznaki WLA predstavljala oznako modelov Harleyjevih motociklov, ki so imeli takrat najnovejšo izpeljanko »flathead« motorja s 740 cm3 (45 kubičnih inčev), razvitega iz predhodnih modelov R (v proizvodnji med letoma 1932-1936), črka L je označevala visokokompresijski motor, črka A pa vojaški model, kar ga je ločevalo od civilnih izvedenk.

Diagram motocikla Harley-Davidson WLA. Foto: Wikipedia

WLA je tehtal skoraj 250 kilogramov, dosegal največjo hitrost 104 km/h in imel doseg blizu 200 kilometrov. Njegove zmogljivosti so več kot zadostovale potrebam vojske, kar je vodilo v povečanje proizvodnje, zlasti po vstopu ZDA v drugo svetovno vojno. Med vojno je bilo proizvedenih več kot 90.000 motociklov WLA, ki so jih uporabljali predvsem v enotah vojaške policije, za spremljavo konvojev in kurirske naloge, bolj poredko pa tudi za izvidovanje in prevoze radijske opreme. Vozila niso bila namenjena za delovanje v prvih frontnih črtah, temveč za opravljanje zalednih funkcij, kjer so se tudi najbolje izkazala.

Pogled iz motoristovega sedeža. Na desni strani je viden tok in v njem ameriška brzostrelka Thompson. Foto: arhiv Parka vojaške zgodovine Pivka

Po koncu druge svetovne vojne so se številni motocikli WLA kot presežki znašli na ameriškem civilnem tržišču in v marsičem pognali kulturo predelav in samega »bikerskega« etosa. Motocikli so bili namreč na voljo po izjemno ugodnih cenah, zaradi česar so postali dostopni številnim nekdanjim vojakom, ki so jih med vojno lahko le z zavistjo opazovali.

Zaradi predelav je začelo sčasoma zmanjkovati originalnih nepredelanih WLA-jev, vendar je bila ta težava nepričakovano odpravljena leta 1989 s padcem Berlinskega zidu in kolapsom Sovjetske zveze. Prav Rdeča armada je bila med drugo svetovno vojno namreč največji posamični prejemnik motociklov Harley-Davidson v okviru zavezniške pomoči. Dostavljenih ji je bilo skorajda 30.000 WLA-jev oziroma tretjina njihove celotne vojne proizvodnje v ZDA. Po razpadu Sovjetske zveze so tako motocikli kot rezervni deli zanje, na veliko navdušenje zbirateljev na Zahodu, spet postali množično dostopni.

Tik pred koncem vojne so harleyi zapeljali tudi na naše ceste. V okviru pomoči zahodnih zaveznikov partizanom je namreč 20 Harleyjevih motociklov WLA skupaj z ostalo tehniko 19. aprila 1945 prišlo v šibeniško pristanišče. Vsa oprema, vključno z motocikli, je bila skorajda nemudoma uporabljena v zaključnih bojih in je znatno pripomogla v tekmi za Trst.

Harley-Davidson je že razstavljen v zbirki Parka vojaške zgodovine, posvečeni drugi svetovni vojni in partizanskim tankovskim enotam. Foto: arhiv Parka vojaške zgodovine Pivka

Motocikel Harley-Davidson WLA je tako sicer le na kratko, pa vendarle postal tudi del naše vojaške zgodovine. Vojaški muzej Slovenske vojske je zato vložil znatne napore v pridobitev motocikla WLA v muzejsko zbirko. Vozilo je že na ogled obiskovalcem Parka vojaške zgodovine v okviru razstave, ki prikazuje ameriško vojaško pomoč Jugoslaviji. Preko sistema menjav sta bili v istem kontingentu pridobljeni še dve vozili: ameriški tovornjak GMC CCKW (»džejms«) in WC-51 Dodge, ki bosta obiskovalcem predstavljeni na letošnjem že XI. Festivalu vojaške zgodovine, ki bo potekal med 11. in 17. septembrom.

***

Boštjan Kurent je strokovni vodja Parka vojaške zgodovine.

Prijavi sovražni govor