Kabinet čudes: Cvetoče v božični čas

Vsaka rastlina, ki v mrzlih in kratkih decembrskih dneh cveti, prinaša v naše domove vsaj malo svetlobe in upanja na novo prebujenje narave.

Objavljeno
30. november 2015 18.13
Jože Bavcon, Blanka Ravnjak
Jože Bavcon, Blanka Ravnjak

Vsaka rastlina, ki v mrzlih in kratkih decembrskih dneh cveti, prinaša v naše domove vsaj malo svetlobe in upanja na novo prebujenje narave. Tako mednje zagotovo spada tudi božični kaktus (Schlumbergera sp.)

Kot božični kaktus se omenjata predvsem dve vrsti rodu Schlumbergera, in sicer S. orssichiana in S. truncata. Predvsem zadnja je tista, ki je v naših domovih pogostejša.

Obe vrsti izvirata iz Brazilije in pričneta cveteti, ko se dnevi krajšajo. Stebla (filokladiji) obeh vrst so ploščata in členasta.

Vrsta S. truncata je tipičen epifit (je pritrjen na drevesa) v gozdovih okrog Ria de Jeneira. Zaradi cvetenja v božičnem času so mu ljudje pridali ime »božični kaktus«.

Božični kaktus je bil v šestdesetih in sedemdesetih letih zelo priljubljena rastlina. Prav zaradi tega je bilo kar veliko razprav o njegovem gojenju.

Nekateri so odsvetovali vsakršno premikanje, saj naj bi to povzročilo odpadanje cvetnih popkov in še marsikaj. A vendar je to zelo nezahtevna rastlina, le pravega prostora v naših stanovanjih nima več. Zanj je namreč povsod pretoplo, kar pa pomeni, da če že cveti, je njegovo cvetenje kratkega veka.

Povsem drugače je v slabše ogrevanih prostorih ali v povsem neogrevanih, tam potem ta zanimiva rastlina lahko cveti vse od decembra do februarja ali še dlje. Seveda pa je vse odvisno od velikosti rastline in njene prejšnje oskrbe.

Pomlad in poletje lahko preždi v polsenci, celo pozabimo lahko nanjo, ne potrebuje pretiranega zalivanja, dovolj je že, da jo zaliva dež. Rastlina prav dobro preživi, le z nekaj malega zemlje, saj je epifit, v zmerno toplih klimatih pa jo ponavadi gojimo kot lončnico. Še bolje je, če glineni lonec med letom uglobimo v zemljo. Tam lahko ostane do prvih slan, ko jo spet prestavimo v notranjost na svetel, a čim manj ogrevan prostor.

Fotografije: Blanka Ravnjak

Če se z božičnim kaktusom nismo posebej trudili, ima v tem času že povsem drobne cvetne nastavke, ki se v notranjosti začnejo hitro razvijati. Prevelike moče tedaj ne mara, šele ko so popki dobro vidni, ga začnemo normalno zalivati in nato razvoj popkov napreduje glede na osvetlitev in toploto.

V hladnem in oblačnem decembru bo kaktus lahko zacvetel kasneje, če pa je dovolj sonca, pogosto ob primerni temperaturi zacveti že novembra ali sredi decembra. Vsekakor pa nam dom polepša za božič.

Zaradi svoje popularnosti in lepote so do današnjih dni vrtnarji vzgojili številne križance. Pravzaprav se je vzgoja hibridov začela samo nekaj let po odkritju vrste.


Prvega križanca je vzgojil vrtnar Buckley že leta 1850. Iz tega križanca so tako nastale še številni drugi, ki nas razveseljujejo bodisi z živo rdečimi cvetovi, oranžnimi, vijoličnimi bodisi belimi cvetovi.

Vrtnarji so tehnike razmnoževanja in križanja privedli do takšne perfekcije, da lahko vsako leto vzgojijo tisoče in tisoče sadik, ki pridejo na prodajne police v božičnem času in so lahko odličen okras v prazničnem domu ali čudovito božično darilo. Z uporabo umetne svetlobe in z njeno redukcijo pa lahko v vrtnarijah kaktuse spodbudijo k cvetenju že med letom.

V zbirki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani prav zdaj cvetita dva prav mogočna božična kaktusa. Eden izmed njiju je v zbirki vsaj že 30 let, drugega pa je v našo oskrbo podarila prijazna obiskovalka našega vrta. Tudi njen kaktus je menda prav tako star več kot 30 let.

***

Vabimo vas, da se v teh mrzlih dneh pridete pogret v tropski rastlinjak Botaničnega vrta in se hkrati napolnite z energijo ob pogledu na bujno cvetoči rastlini. Tropski rastlinjak je vsak dan odprt od 10. do 17. ure.

Dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani

Mag. Blanka Ravnjak, raziskovalka, Botanični vrt Univerze v Ljubljani