Tiskane izdaje
Razvoj množičnega turizma v Evropi je nastopil v desetletjih po drugi svetovni vojni. K njegovemu razmahu sta prispevala modernizacija države in predvsem nov koncept dopustovanja.
Leta 1947 je jugoslovanska vlada uvedla plačan dopust v dolžini od 14 do 30 dni, leta 1965 pa je dodatno uvedla še regres, s katerim je zaposlenim omogočila plačilo stroškov za letni dopust. S tem so hoteli turizem približati predvsem delavskemu razredu, ki si pred tem ni mogel privoščiti dopustovanja. Tako so bila šestdeseta leta čas turističnega razcveta v Jugoslaviji, vrhunec pa je bil dosežen v osemdesetih letih. Rekordno število turistov je tako bilo leta 1986, ko je bilo v Jugoslaviji kar 111,1 milijona prenočitev, od tega je 59,7 milijona domačih in 51,4 milijona tujih; večino slednjih so opravili angleški, avstrijski in italijanski turisti. Največ, kar 76,7 milijona prenočitev so tisto leto imeli na hrvaški obali, tam smo večinoma preživljali dopust tudi Slovenci.
Modernizacija dopustovanja, ki je vključevala sindikalna letovišča, avtodome, otroške in mladinske počitniške domove, najem sob v hotelih in pri zasebnikih ter obisk počitniških kampov, je omogočila dopust širši javnosti. Največ jih je dopust preživelo na morju, priljubljene pa so bile tudi toplice, zdravilišča in gore, kjer so se osvežili v bližnjih jezerih in rekah. Del dopustovanja je bilo in je delno še danes tudi pošiljanje razglednic družini, prijateljem in sorodnikom. Navadno so se zapisi na razglednicah začeli s »Prejmite lepe pozdrave ...«, velikokrat pa so bili uporabljeni tudi verzi. Eden od pogosteje uporabljenih se je glasil:
»Lep pozdrav,
saj veš čigav,
saj veš od kod,
pa priden bod!«
Kljub vsemu pa letnega dopusta niso vsi koristili v turističnih krajih. Razlog za to je bilo navadno pomanjkanje finančnih sredstev ali domača opravila, nekateri pa so se preprosto odločili, da bodo dopust raje preživeli doma.
Fotografska razstava o dopustovanju v Jugoslaviji, ki bo nekaterim obudila spomine, drugim pa ponudila vpogled v sončne počitniške dni nekih drugih časov, vas bo popeljala po različnih turističnih krajih. Avtorji izbranih fotografij iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije so: Marjan Ciglič, Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Mitja Škof, Jože Mally, Marjan Pfeifer, Milan Pogačar, Joco Čermak, Bogo Primožič, Rudi Paškulin, Matija Jurovič, Janez Lampič, Vlastja Simončič, France Cerar in Svetozar Busić. Razstavo bo spremljal tudi odsek reklamnega filma Skrivnost, ki ga je leta 1959 zrežiral Zvone Sintič. Reklamni film, ki prikazuje naravne lepote in turistične kraje, ljudi nagovarja k varčevanju z namenom, da si bodo lahko privoščili dopust.
Kje boste pa vi preživeli svoj dopust?
Sodelujte v nagradnem natečaju, in nam pošljite razglednico, fotografijo, lahko pa ste po svoje ustvarjalni in nas presenetite z vašim izborom. Pošljite jih na muzejsko FB stran @MuzejNZSLO in pripišite Lep pozdrav, saj veš čigav ... ali na Instagram, kamor pripišite #LepPozdrav ter nas označite v objavi @MuzejNZS. Izmed vseh objav bo tista z največ všečki prejela lepo nagrado.
***
Fotografska razstava bo na ogled od 17. junija do 17. septembra 2017.
Če želite izvedeti več o delu na Oddelku za dokumentarno fotografijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, vas vabimo, da obiščete muzejsko spletno stran in spremljate naš spletni blog.
***
Monika Montanič je kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
