Kabinet čudes: Fotografska zbirka Avgusta in Marie Bohanec

Zgodba o nastanku zbirke, na podlagi katere je nastal Fotografski muzej Maribor.

Objavljeno
19. julij 2016 12.46
Aleksandra Berberih Slana
Aleksandra Berberih Slana

Le redki muzeji se ponašajo z zbirko, s kakršno se ponaša Muzej narodne osvoboditve Maribor in na podlagi katere je bil leta 2012 odprt Fotografski muzej Maribor. Zgodba o tem, kako je ta zbirka prispela v Maribor, pa je nadvse zanimiva.

Avgust Bohanec se je rodil 10. avgusta 1933 v Mali Nedelji pri Bučkovcih blizu Ljutomera. V Mariborski livarni se je izučil za ključavničarja. Z osemindvajsetimi leti se je za boljšim zaslužkom odpravil v tujino. V ZDA se je sčasoma uveljavil kot trgovec s fotografsko opremo. Tam je postal največji serviser in predstavnik svetovno znane nemške tovarne Ernest Leitz iz Wetzlarja, ki izdeluje znamenite fotoaparate Leica. Pridobil si je pravico, da ima do upokojitve na svoji vizitki, pa tudi na napisu nad svojo trgovino v Pasadeni, uradno dodeljeni naziv Prvi ekskluzivni zastopnik Leice v ZDA (The First Exclusive Leica Dealer in the USA). Avgust Bohanec slovi kot zbiralec fotografske opreme. Pri zbiranju fotoaparatov in urejanju zbirke mu pomaga žena Maria, ki je po rodu iz Mehike.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je Avgust Bohanec odločil Mariboru podariti zbirko fotoaparatov pod pogojem, da mesto dostojno poskrbi za njihovo predstavitev v ustreznem muzejskem oddelku. Še preden je s predstavniki mestne oblasti podpisal darilno pogodbo, je 18. maja 1988 poslal v Maribor prvo ladijsko pošiljko s 349 muzejskimi fotoaparati, kateri sta do aprila 1990 sledili še dve.

Darilna pogodba je bila podpisana 1. julija 1988. V njenem zadnjem določilu je zapisano, naj se zbirka imenuje Fotografska zbirka Avgusta in Marie Bohanec.

Zbirka vsebuje 1645 eksponatov. Med njimi je več kot 1100 fotoaparatov, filmskih kamer in projektorjev. Drugo je pribor, in sicer svetlomeri, daljinomeri, bliskavice, filtri, zaslonke in podobno. V zbirki so zajeta vsa fotografska obdobja od konca 19. stoletja pa do konca 20. stoletja, ko se pojavi digitalna fotografija.

Del zbirke si lahko ogledate v Fotografskem muzeju Maribor.

***

Dr. Aleksandra Berberih-Slana je direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor.