Tiskane izdaje
Za Tibetance govori legenda, da so potomci moške opice in ženskega skalnega demona. V tekstih velikega petega dalajlame (1617−1682) se je opica spremenila v budističnega svetnika Avalokitešvaro (v tibetanščini Čenrezig − spyan ras gzigs), ki je zaščitnik tibetanskega budizma in učenec bude Amitaba (buda neskončnega življenja in svetlobe) ter reinkarniran v dalajlami. Avalokitešvara je bodisatva, ki se je odrekel nirvani v dobro razsvetljenja vseh čutečih bitij in ki pooseblja sočutje in usmiljenje bud. Ime Avalokitešvara je bilo prevedeno iz sanskrta v kitajščino kot guan yin, »ta, ki posluša zvoke (molitev)«.
V indijski in tibetanski umetnosti so upodabljali Avalokitešvaro po indijskih merilih lepote s feminilno mehkobo in razvitimi prsmi. Najverjetneje so zato začeli ljudje že od 9. stoletja naprej Guanyin pojmovati kot boginjo. Tako upodabljajo Avalokitešvaro večinoma kot moškega, Guanyin pa kot žensko. Veliki peti dalajlama je trdil, da je bil tibetanski kralj Songtsen Gampo (Srong-tsan-gam-po), ustanovitelj tibetanskega kraljestva, reinkarnacija Avalokitešvare.
Na Kitajskem se je razvilo čaščenje Guanyin že v prvem stoletju našega štetja, hkrati s prihodom budizma, Japonsko pa je doseglo prek Koreje v 7. stoletju. Upodabljanje bodisatev na Kitajskem pred dinastijo Song (960−1279) je bilo v moški obliki. Upodabljanja, ki so pozneje razkazovala atribute obeh spolov, izhajajo iz Lotos sutre, kjer ima Avalokitešvara nadnaravno moč privzetja kakršnekoli oblike in podobe, ki mu pomaga premagovanje trpljenja in neplodnim darovati otroke. Ker je ta bodisatva poosebljanje sočutja in dobrote, boginja in patron mater in mornarjev, so jo začeli od 12. stoletja naprej na Kitajskem upodabljati izključno v ženski obliki. V novejšem času jo predstavljajo kot čudovito žensko v belih oblačilih.
Odrešenik in osvoboditelj
V kitajskem budizmu je bila Guanyin med verniki zelo priljubljena, saj so verjeli, da jih lahko odreši revščine, bolezni in trpljenja. H Guanyin (budističnemu bodisatvi − preroku/prerokinji) so molile ženske brez otrok. Manifestira se v vseh mogočih oblikah, kjer čuteče bitje potrebuje pomoč, še posebej če nekomu grozi žeja, ga ogrožajo požar, vojna ali demoni.
Guanyin je eden od štirih velikih bodisatev budizma. Je odrešenik in osvoboditelj, morska boginja, h kateri molijo mornarji v nevihti, je darovalec otrok in ideal miline, ljubkosti in sočutja v ženskah. Ima globok vpliv na kitajsko ljudsko kulturo. Guanyin imenujejo tudi »Boginja velikega usmiljenja«. Avalokitešvara je duhovni sin/hči bude Amitabe in mu služi kot njegova »desna roka«. Budisti verjamejo, da jih Guanyin po smrti preseli v lotosovo srce in potem v zahodno deželo Sukhavati.
Na južni kitajski obali in na Tajvanu jo istovetijo z bogino Ma-zu, ki jo častijo ribiči in čolnarji že vsaj od 11. stoletja. Guanyin častijo tudi daoisti kot nesmrtno. Ker simbolizira sočutje, jo v vzhodni Aziji povezujejo z vegetarijanstvom. Kitajske vegetarijanske restavracije so okrašene s slikami in kipci Guanyin, ki nastopa tudi v večini budističnih vegetarijanskih brošur in revij.
Kipec Guanyin, ki ga tokrat predstavljamo, je iz pozlačenega brona in sestavljen iz dveh delov: kipca boginje in podstavka v obliki lotosovega cveta. Kipec sedi v lotosovi joga drži (asani), v levi roki drži magični dragulj, desno roko pa ima dvignjeno v posebnem položaju (mudri). Kipec je bil kupljen v antikvariatu v Pekingu med letoma 1914 in 1918 in je bil pred tem v nekem budističnem templju. Je del kitajske zbirke Ivana in Marije Skušek v Slovenskem etnografskem muzeju.
***
Mag. Ralf Čeplak Mencin je kustos za Azijo, Oceanijo in Avstralijo v Slovenskem etnografskem muzeju.
