Tiskane izdaje
Avstro-ogrski vojaki so si v 1. svetovni vojni na vojaške kape in uniforme poleg kokard, odlikovanj, nacionalnih simbolov, oznak enot in drugih vojaških znakov pritrjevali tudi vojaške značke. Pojavile so se v prvih letih vojne, ko jih je začela izdelovati vojska. Značke so prodajali in z zbranim denarjem financirali stroške vojne. Kmalu pa so se pojavili tudi zasebni izdelovalci, saj je bilo kupovanje značk med vojaki zelo priljubljeno. Prodajali so jih v trgovinah, kantinah, kioskih ...
Značke so bile izdelane predvsem iz različnih kovin, njihovi simboli so bili natisnjeni tudi na dopisnicah in razglednicah. Motivi značk so bili različni. Bili so posvečeni krajem, kjer so se borili vojaki (na primer Mengore, Tolmin, Krn, Škabrijel, Doberdob itd.), ali enotam vojske. Tekom vojne so postajale vse bolj popularne, zato bi bilo nemogoče pripraviti celoten seznam značk, ki so krožile med vojaki. Število različnih vrst značk se je povečevalo, seznami z motivi pa niso popolni. Ta problem izpostavlja David Erik Pipan, ki je v letu 2014 izdal eno izmed zadnjih knjig na tematiko vojaški značk z naslovom »Tako značko nosim jaz ...«: Avstro-ogrski vojaški znaki in značke slovenskih enot in soškega bojišča 1914−1918. Avtor v uvodu knjige ugotavlja, da so bile značke desetletja po krivici prezrti manjvredni predmeti. Vendar pa se je odnos do značk kot tudi do druge dediščine prve svetovne vojne z leti spremenil.
V stalni zbirki Soške fronte Kobariškega muzeja hranimo nekaj avstro-ogrskih vojaških značk, ki se tematsko vežejo na bojišče soške fronte, in pepelnik, skovan iz vojaških značk. Najbolj zanimive so značke, posvečene soški armadi, Krnu, Mengoram in Tolminu. Hranimo jih v Zaledni sobi, v vitrini, kjer hranimo tudi druge osebne predmete vojakov (dnevnike, pisma, odlikovanja ...).
Ena izmed najbolj razširjenih značk na soški fronti je bila značka »Isonzo Armee«. Značka je bila namenjena avstro-ogrskim vojakom, ki so se bojevali na soški fronti v 5. armadi avstro-ogrske vojske; poimenovali so jo Soška armada. Na znački so upodobljeni štirje vojaki, od katerih trije merijo s puško v dolino, četrti pa v visoko dvignjenih rokah nad glavo drži kamen v položaju za met. Z značke je mogoče razbrati reko, ki teče v dolini, in glede na motiviko lahko sklepamo, da gre za reko Sočo pri Gorici. Na levi strani zgoraj pa je upodobljeno letalo, ki preletava bojišče. Na spodnjem delu značke sta na straneh upodobljena avstrijski in madžarski grb, med njima pa zapis ISONZO-ARMEE 1915. V muzeju hranimo več značk te vrste, izdelanih iz različnih materialov.
Manj razširjene in bolj redke so značke, posvečene manjšim krajem bojišča. Hranimo značke, posvečene Mengoram, Tolminu in Krnu. Kraje, upodobljene na značkah, bi bilo mogoče prepoznati tudi brez napisov na njih. Značka, ki je posvečena Mengoram, ima sicer napis SVETA-MARIA 1915−1916, vendar je Sveti Mariji posvečena cerkev na vrhu hriba in tudi hrib je v starejših zapisih večkrat poimenovan po tem zapisu. Značka, ki prikazuje branilce Krna, nas lahko pri razpoznavanju zmede, saj oblika gore ni takšna, kot je oblika Krna v resnici. Napis v madžarskem jeziku pojasni, da je to Krn. Zadnja izmed treh značk je posvečena Tolminu. Poleg napisa TOLMEIN je tudi iz motivike hitro jasno, da gre za upodobitev Tolmina. V ospredju je upodobljeno mesto Tolmin s cerkvijo, v ozadju pa je upodobljen Kozlov rob, razbrati pa je mogoče tudi Mrzli vrh.
Kot rečeno, je eno izmed zadnjih del o vojaških značkah knjiga Davida Erika Pipana, ki se z zbiranjem značk ukvarja že vrsto let. Avtor je posamezne značke predstavljal v vsaki številki revije za vojaško zgodovino Na fronti, ki jo izdaja Društvo soška fronta Nova Gorica. Knjiga je pomemben pripomoček tudi za muzejske delavce, ki pridejo v stik z vojaškimi značkami. Na podlagi opisov in fotografij, zbranih v knjigi, je značke veliko lažje prepoznavati in jih pravilno umestiti v čas in prostor.
***
Boštjan Lužnik je kustos v Kobariškem muzeju.
