Tiskane izdaje
Ko danes obiščemo prenovljeno Plečnikovo hišo v Trnovem, kjer je arhitekt bival in delal med letoma 1921 in 1957, vstopimo v svet neštetih predmetov, ki so velikega arhitekta spremljali v njegovih bivalnih in delovni prostorih (v Plečnikovem primeru so to isti prostori). Med številnimi predmeti arhitektove bogate zapuščine pozornost gotovo pritegne nenavadno veliko optičnih pripomočkov: ščipalnikov in očal.
Na fotografijah lahko vidimo Plečnika z očali že od leta 1888, ko je bil star 16 let, očala ščipalniki pa so bila njegov nepogrešljivi pripomoček. V muzejski zbirki Muzeja in galerij mesta Ljubljane danes tako hranimo kar enaindvajset različnih optičnih pomagal in večino izmed njih lahko danes vidite na razstavi v Plečnikovi hiši.
Jože Plečnik je očala, katerih dioptrija mu ni več ustrezala, shranjeval v predalih in škatlicah, med risarskimi pripomočki. Nekatera so zelo dobro ohranjena, drugim se je razbilo ali izgubilo stekelce ali pa se jim je odlomil ročaj. Nekatera so se ohranila z originalno škatlico (etuijem) vred. Na pokrovih ali na oblazinjeni notranjosti etuijev so navedeni podatki o optikih, ki so te optične pripomočke ročno izdelali. Tako vemo, da je nekaj očal kupil pri dveh optikih v času bivanja na Dunaju, nekaj pa pri dveh optikih v Ljubljani. Vsaj dva pripomočka je naročil pri Optiki Zajec, ki je bila prva optika v Ljubljani (deluje že od leta 1902). Pri Optiki Zajec smo zato leta 2015 z avtomatskim merilnikom dioptrije (Shin Nippon) opravili tudi meritve dioptrije leč, ki jih je uporabljal Plečnik.
Plečnikovi optični pripomočki so na ogled na razstavi v Plečnikovi hiši. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Raziskave so pokazale, da je bil Plečnik kratkoviden. Dioptrija mu je nihala od −1,75 do −9,75 na obe očesi. Plečnik je slabo videl na daleč, za risanje in delo na blizu pa je dobro videl tudi brez očal. Očala in zlasti ščipalnik je pogosto snel, ne samo zato, ker ščipalniki resnično močno ščipljejo v nos, da se tam obdržijo, ampak predvsem zato, ker je brez njih na blizu bolje videl. Tudi po pričevanjih Plečnikovih študentov je očala snel, ko je sedel k mizi, da bi opravil korekturo študentovega dela.
Optičnih pripomočkov kronološko, glede na rezultate merjenja dioptrij, nismo mogli razvrstiti. Poskušali smo jih razvrstiti glede na portretne fotografije in tako smo ugotovili, da je v mladosti, v času dela in študija na Dunaju, nosil očala z dioptrijo −4,0 na obe očesi; ta očala je tudi kupil na Dunaju. Na eni od svojih zadnjih fotografij pa je nosil ščipalnik z dioptrijo −1,75 na obe očesi. Ta ščipalnik danes leži na delovni mizi v spodnji okrogli sobi v Plečnikovi hiši.
Kdaj je imel Plečnik najslabšo dioptrijo (−9,75) ne moremo z gotovostjo trditi. Lahko pa si predstavljamo, kako neostre podobe je Plečnik videl okrog sebe, ko je snel očala s tolikšno dioptrijo.
Foto: Katarina Toman Kracina
Katarina Toman Kracina je vodja konservatorske službe v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.
Še več neobjavljenih fotografij in dejstev o življenju in delu Jožeta Plečnika si lahko preberete v novoizdani knjigi Hiša Plečnik, ki je pravkar izšla pri MGML. Svoj izvod si lahko zagotovite v Plečnikovi hiši ali v Mestnem muzeju Ljubljana.
***
O Plečnikovi hiši v Trnovem
V zadnjih dneh lanskega septembra je po dveh letih celovite prenove Plečnikova hiša ponovno odprla svoja vrata za obiskovalce in je prvič v celoti dostopna javnosti. Zahvala, da se je Plečnikov prizidek ohranil v skorajda povsem izvirni obliki in opremi, gre Plečnikovemu nečaku Karlu Matkoviču, ki je prevzel vso dediščino po stričevi smrti (1957). Preselil se je v hišo in skrbno urejal arhitektovo zapuščino. Po njegovi smrti (1971) so se dediči odločili za prodajo hiše in posesti z vso arhitektovo zapuščino mestu Ljubljana. To je leto za tem ustanovilo Arhitekturni muzej Ljubljana, ki je za hišo skrbel do leta 2010, ko so jo v upravljanje dobili Muzej in galerije mesta Ljubljane.
Projekt celovite prenove Plečnikove hiše, od temeljev do strehe oziroma od dokumentacije do muzejske predstavitve, je potekal osem let.
Prenovljena Plečnikova hiša v Trnovem. Foto: Blaž Samec
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) se je s Plečnikovo hišo začel ukvarjati že pred desetimi leti, ko je pripravil strokovne podlage za razglasitev hiše za spomenik državnega pomena skupaj s celotnim Plečnikovim arhitekturnim opusom. Kompleks Plečnikovih hiš na Karunovi 4 in 6 z ohranjenim originalnim inventarjem ter pripadajoči vrt je od leta 2009 razglašen za spomenik državnega pomena. Za ohranitev izvirne podobe zunanjosti in notranjosti hiše, z vso avtentično Plečnikovo notranjo ter zunanjo opremo, je bil pri prenovi odgovoren ZVKDS, z odgovorno konservatorko Ireno Vesel.
Arhitektov dom v Trnovem je z avtentično ohranjenimi bivalnimi in delovnimi prostori, osebnimi predmeti in po njegovih zamislih urejenim vrtom danes kulturni in turistični biser v Ljubljani. S prenovo pa postaja izhodišče za spoznavanje Plečnikove Ljubljane in stvariteljskega duha velikega mojstra Plečnika − ikone arhitekturnega in urbanističnega razvoja naše prestolnice.
Muzej danes dopolnjujejo še nova muzejska postavitev o Plečnikovem opusu in življenju, vzpostavljen je nov študijski center, urejeni so prostori za občasne razstave in predstavitveno-izobraževalne programe. Prenovo Plečnikove hiše, kulturnega spomenika in izjemne dediščine 20. stoletja, je zaznamovalo odlično sodelovanje zaposlenih v mestni upravi, ZVKDS, MGML ter številnih zavzetih izvajalcev.
Prenovljena Plečnikova hiša v Trnovem. Foto: Blaž Samec
Konservacijo stavbnega pohištva, lesenih in kamnitih delov je opravil Restavratorski center ZVKDS, za 1118 manjših, originalnih Plečnikovih predmetov ter okoli 1500 knjig in revij pa je poskrbela Konservatorska služba MGML z vodjo Katarino Toman Kracina.
Ogled Plečnikovega dela hiše je sam po sebi izjemna kulturna vrednota, saj je eden redkih tako dobro ohranjenih in izvirno zasnovanih ambientov umetnikov na svetu, obiskovalci pa si ga lahko ogledajo v spremstvu vodnika. Danes si obiskovalec lahko ogleda vežo, hodnik, kuhinjo, spalnico s kopalnico, malo sprejemnico, okroglo stopnišče, atelje v nadstropju ter zimski vrt. Ogled hiše je, zaradi svoje izjemnosti in občutljivosti, možen samo s strokovnim vodstvom, ki je prilagojeno različnim starostnim skupinam ter je za večje skupine omejeno na sedem oseb hkrati.
Ana Porok je kustosinja za arhitekturo in oblikovanje v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.
