Tiskane izdaje
Ker večino življenja preživijo v morju, je temu okolju prilagojeno tudi njihovo telo. Imajo hidrodinamično obliko telesa, ki jim olajšuje plavanje, in v hladnem okolju ne izgubijo preveč toplote. Pred tem jih varuje tudi do deset centimetrov debela podkožna plast maščobe. Štiri noge so preoblikovane v plavuti, da lažje in hitreje plavajo; poganjajo se s sprednjimi nogami, z zadnjimi krmarijo.
Na kopnem se morski levi zadržujejo le kratko obdobje. Takrat se samice parijo in kotijo mladiče, ki sprva ne znajo plavati in lahko, če zatavajo v vodo, utonejo.
Ekstremni potapljači
Preden se potopijo, morski levi zaprejo nosnice, slušni odprtini in zadnjično odprtino. Kljub temu da imajo usta pod vodo odprta, njihovih pljuč ne zalije voda, saj koren jezika in mehko nebo ločita ustno votlino od sapnika in požiralnika.
Potopijo se lahko celo do sto metrov globoko in pod vodo ostanejo do 20 minut. Njihove krvne celice lahko vežejo trikrat več kisika kot pri človeku, mišice pa celo desetkrat več kisika. Potopijo se sicer s skoraj praznimi pljuči.
Morski levi v morju tudi spijo. Zajamejo zrak v pljuča in lebdijo v vodi, ven gledajo le usta, nos in oči − podobno kot lebdi v vodi prazna steklenica.
Ogrožena vrsta
Samci so večji od samic in lahko tehtajo vse tja do 275 kilogramov. Vsak ima svoj harem, ki ga brani pred drugimi samci, pri čemer imajo, seveda, prednost največji.
Morski levi se hranijo z ribami, sipami in hobotnicami. Z dolgimi brki zaznavajo vodne tokove in tokove, ki jih povzročajo ribe, zato jih lažje uplenijo. Morske leve pa plenijo kiti ubijalci.
Kalifornijski morski levi živijo na obalah Kalifornijskega zaliva in na otočju Galapagos. Njihovo število je v preteklosti zelo upadlo zaradi vpliva človeka. Danes jih živi v naravi samo še okoli 90.000.
Ljubljanska »Severnjaka«
Morska leva Jip in Kalle sicer prihajata z evropskega severa, seveda ne iz divjine, ampak iz tamkajšnjih živalskih vrtov. Kalle se je skotil leta 2002 v živalskem vrtu v Kölnu, Jip pa tri leta pozneje v ZOO Amsterdam. Oba sta zelo dejavna podnevi in nenehno oprezata za oskrbnikom, ki se jima trudi z različnimi presenečenji popestriti bivanje pri nas.
V naravi bi si morala Jip in Kalle sama poiskati hrano, se izogibati plenilcem, si poiskati prostor za parjenje in ga braniti pred vsiljivci ter se varovati pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Za vse to v ljubljanskem živalskem vrtu poskrbimo zaposleni. Zato jima vsakodnevno pripravimo različne novosti in presenečenja. Tako ju spodbujamo, da plavata, skačeta, vohata, tipata, opazujeta, pri čemer pokažeta različne spretnosti in različna vedenja.
Vse to jima predstavlja telesne in umske izzive, tako dobita priložnost za reševanje problemov, s kakršnimi bi se srečevala tudi v naravi. Pri tem kažeta naravna vedenja in se socialno, umsko in telesno dobro razvijata.
Iskanje hrane je v divjini kompleksna dejavnost za živali. Mnoge iščejo ali prežijo na svoj plen več ur in pri tem uporabljajo moč, um, hitrost ali ukano, da pridejo do hrane. Te dejavnosti zahtevajo telesno dejavnost in ostre čute, zato je pomembno, da tudi v živalskem vrtu živali hrano iščejo na podoben način. Ribe za morske leve morajo biti zato zelo sveže in ohlajene na 0 stopinj Celzija. Vsak dan vsak od njiju poje okoli pet kilogramov rib.
Irena Furlan je biologinja in pedagoška vodja Živalskega vrta Ljubljana.
***
Z morskima levoma Jipom in Kallejem se lahko obiskovalci srečajo v programu Oskrbnik živali za en dan ter Srečaj svojo naj žival. Na novem programu Oskrbnik živali za en dan − Živali smo za akcijo! pa lahko obiskovalci izdelajo različna igrala za naše živali ter jih tudi obiščejo in opazujejo pri igri.
