Tiskane izdaje
Za zidovi ljubljanskega križevniškega kompleksa se skriva mnogo stoletij. Križnike je v Ljubljano povabil Ulrik III. Spanheimski leta 1228 in jim skoraj trideset let kasneje podelil posebne privilegije. Nastanili so se na razširjenem ozemlju današnjih Križank in po letu 1258 zgradili cerkev z gotskimi značilnostmi.
Kompleks je doživel kar nekaj prenov in dozidav, v začetku 18. stoletja pa ga je predrugačila baročna prenova, ki je z beneško obarvano cerkvijo spremenila ljubljansko veduto. Nazadnje je sledila Plečnikova prenova v 50. letih 20. stoletja in skorajda vse faze so pustile materialne dokaze.
Budno oko jih najde na sprehodu skozi Križanke, vzidane v zidovih, v lapidariju malega dvorišča, na terasi nad gledališčem, v parku, ki ga obkroža, v traktu ob Križevniški soteski. Nekaj predmetov iz križevniškega samostana oziroma komende se nahaja tudi v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana, zato bo v teh dneh radoveden pogled lahko zašel tudi v prostore Galerije Vžigalica, ki leži v neposredni bližini Križank, nasproti cerkvenega vhoda.
Za okni, v katerih se zrcali podoba cerkvene fasade, so na ogled postavljene slike, ki so nekoč krasile stene komende. In za okni, v katerih se zrcali mogočna lipa, v njeni senci pa se ponosno na ogled razvrstijo nagrobniki križniških vitezov in arhitekturni elementi stare cerkve, se tokrat prvič na razstavi luščijo iz depojske teme iztrgani kapiteli in slopi stare cerkve, gotske predhodnice današnje baročne cerkve.
Mestni muzej Ljubljana, neposredni sosed, je bil skorajda od samega začetka navzoč pri prenovi Križank, in skupaj s Plečnikom je sodeloval konservator Nace Šumi, ki je v muzeju vodil Referat za spomeniško varstvo.
Ljubljanska križniška komenda je imela bogato likovno zbirko, od katere so in situ ohranjene oltarne slike v cerkvi, nekatere druge slike pa so svoje mesto našle v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana.
Slika Jezusovega prihoda v Jeruzalem oziroma Cvetne nedelje je najstarejša slika s sakralno motiviko v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana. Foto: M. Paternoster, Dokumentacija MGML
Tu so portreti križnikov, komturjev in vitezov, ki so nekdaj krasili križevniške stene. Tu je tudi slika Cvetne nedelje, ki je nekoč visela v viteški dvorani. Pod prizorom množice, ki pozdravlja Kristusa na oslici, ko je prijahal v Jeruzalem, ob robovih skriva tri portrete mož in napis, ki izdaja, da je slika nastala leta 1609, tako da je to najstarejša slika s sakralno motiviko v vsej muzejski zbirki.
Na razstavi Mestni muzej Ljubljana in Križanke so predstavljeni maketa, portreti križniških vitezov in fragmenti stare, gotske cerkve. Foto: M. Paternoster, Dokumentacija MGML
Zadnje raziskave za razstavo so prinesle razveseljivo dejstvo, da sta med portreti križnikov ravno osebi, ki sta tesno povezani z eno najdragocenejših muzealij iz muzejske zbirke − maketo za križevniško cerkev, ki je nastala okoli leta 1700.
Njen naročnik je bil grof Guidobald von Starhemberg, komtur ljubljanske komende, sicer pa eden pomembnejših funkcionarjev dunajskega dvora.
Natančno izdelana notranjost makete za neizvedeno cerkev ljubljanske križniške komende. Maketo je okoli leta 1700 izdelal dunajski arhitekt Domenico Martinelli. Foto: M. Paternoster, Dokumentacija MGML
Pri maketi, ki jo je izdelal dunajski arhitekt Domenico Martinelli, lahko občudujemo − nenavadno − bolj notranjost kot pa zunanjost, saj je izdelana do popolnosti, arhitekt se je pomudil celo ob valoviti ornamentiki okrasnega pasu pod kupolo.
Posebno umetniško in zgodovinsko vrednost je v njej prepoznal prior Bernard Polak, ki jo je namenil muzejski prihodnosti že konec 19. stoletja. Zato oba z grofom Starhembergom na tej kratkotrajni razstavni postavitvi zreta v maketo, ki pa pravzaprav ni predloga za današnjo cerkev, ki je zrasla poldrugo desetletje kasneje po načrtih nekega drugega Domenica, in sicer beneškega arhitekta Domenica Rossija.
Arhitekturni fragment stare gotske cerkve križniške komende. Na njenem mestu je v letih 1714 in 1715 zrasla baročna naslednica po načrtih beneškega arhitekta Domenica Rossija. Foto: M. Paternoster, Dokumentacija MGML
Viteški rodovi na Slovenskem so bolj ali manj slabo raziskana tema in enako lahko rečemo tudi za ljubljansko križevniško komendo. Korak k jasnejšemu pogledu na njeno zgodovino pomenita simpozij, ki ga ob tristoletnici dokončanja baročne cerkve prireja Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja, in razstava Mestni muzej in Križanke, nastala ob pripravah na simpozij.
***
Portret neznanega priorja skozi okno Galerije Vžigalica zre na Križanke. Foto: M. Paternoster, Dokumentacija MGML
***
Na priložnostni razstavi Mestni muzej Ljubljana in ljubljanske Križanke v Galeriji vžigalica si lahko do 8. novembra ogledate umetnine, ki so v zbirko Mestnega muzeja po različnih poteh prišle iz ljubljanske križevniške komende.
Ana Pokrajac Iskra, kustosinja MGML
