Kabinet čudes: »Kdor je delal v Tamu, je bil gospod«

Kadar se na cesti pojavi kakšen »tamič«, izvabi marsikateremu Mariborčanu nostalgični vzdih.

pet, 18.03.2016, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija, Železniški muzej Slovenskih železnic in Muzej novejše zgodovine Celje.

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor je ob drugih tovarnah močno vplivala na razvoj Maribora v eno najpomembnejših industrijskih središč v nekdanji Jugoslaviji. Delavci, ki so delali v tovarni, so se na delo vozili tudi iz sosednje Hrvaške in preživetje številnih družin je bilo vezano na uspeh ali na propad tovarne. A dokler so bila delovna mesta zagotovljena in je bila plača redna, je bil vsak, ki je delal v tej tovarni, gospod, kakor se spominja eden od bivših delavcev.

Na ruševinah Tovarne letalskih motorjev, ki je v času okupacije, leta 1943, začela delovati v Mariboru, je po vojni zrasla nova tovarna. Zvezno ministrstvo za industrijo je leta 1946 odločilo, da se tovarna preimenuje v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno. Proizvodni začetek in prvi učni objekt za izdelovanje avtomobilov je bilo tovorno vozilo Pionir, narejeno po češki licenci. Pionir je bil na proizvodni liniji celih 15 let. Leta 1952 je podjetje po nekdanji Jugoslaviji organiziralo servisno službo, v letih 1953−1961 pa odprlo prodajalne vozil v večjih mestih.

Pomembna prelomnica za Tam je bila sklenitev licenčne pogodbe z zahodnonemško družbo Klockner-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjakov. Od leta 1960 je Tovarna avtomobilov Maribor širila mrežo kooperantov za izdelavo delov za gospodarska vozila in avtobuse. Leta 1961 je tovarna spremenila ime in postala Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor.

Od leta 1971 do 1980 je bilo podjetje modernizirano in leta 1988 je 7650 delavcev izdelalo 7584 vozil in 8500 motorjev.

Leta 1990 je podjetje zašlo v krizo, leta 1996 pa je bil uveden stečaj. V spominu Mariborčanov je tovarna še vedno močno prisotna, in kadar se na cesti pojavi kakšen »tamič«, izvabi marsikateri nostalgičen vzdih. Materialne dediščine pa je za tovarno ostalo le malo. PPC Tezno še vedno upravlja cono in kompleks podzemnih rovov, v Muzeju narodne osvoboditve hranimo predvsem spomine, reklamni material in kataloge, najbolj pa smo ponosni na makete Tamovih vozil, ki si jih lahko ogledate na razstavi Spomenik mariborski industriji, ena od maket je tudi na razstavi Zgodovina Slovencev na Ljubljanskem gradu.

***

Dr. Aleksandra Berberih-Slana je direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor.

Prijavi sovražni govor