Tiskane izdaje
V Muzeju novejše zgodovine Celje je predstavljenih kar nekaj urbanih obrti, ki jih na mestnih ulicah skorajda ne vidimo več. Večina od njih je dobila mesto na muzejski Ulici obrtnikov, preostale pa hranimo in razstavljamo na občasnih razstavah, kot je bila Muzejske sledi do urbanih obrti. V muzeju smo že konec devetdesetih let prejšnjega tisočletja spremljali upad starih mestnih obrti, ki jih je počasi začela nadomeščati masovna proizvodnja iz azijskih trgov. Številne obrti bi bile za vedno izgubljene, če ne bi v muzeju izkoristili priložnosti, da jih ohranimo in najdemo mesto zanje na muzejski obrtni ulici na stalni razstavi Živeti v Celju.
Tako so obrtne delavnice in izložbe dobile novo, razstavno funkcijo, hkrati z muzejskimi demonstratorji obrtniki pa ohranile obrtno znanje. Vsaka izmed obrtnih delavnic na razstavi ima namreč svojega obrtnika, ki znanje določene obrti demonstrira obiskovalcem. Pri tem smo na eno delavnico še posebej ponosni, saj nam jo je uspelo ohraniti in situ. Gre za klobučarsko obrt, ki že 66 let biva na Glavnem trgu v Celju.
Klobučarstvo je ena izmed obrtnih panog, ki počasi, a vztrajno izginjajo iz slovenskega obrtnega področja. Nekdaj ena izmed obveznih, predvsem meščanskih obrti danes postaja dinozaver, ki ga le še redko srečamo. Po znanih podatkih sta menda pravi klobučarski delavnici v Sloveniji samo še dve in ena biva prav v Celju.
Klobučarska delavnica Dominika Tomažina pred 2. svetovno vojno. Fotografijo hrani Željko Tomažin.
Klobučarstvo Tomažin je torej edinstvena klobučarska delavnica v Sloveniji, kjer si še lahko naredite klobuk po meri. Čeprav je delavnica danes muzej in situ, ta še vedno deluje v funkciji, za kar še vedno skrbi sicer že upokojeni mojster Željko Tomažin. Njegov oče Dominik je leta 1937 iz Trbovelj odšel za delom v sosednjo Hrvaško in tam odprl prvo klobučarsko delavnico. Leta 1950 se je vrnil v Slovenijo in v Celju odprl še danes med Celjani dobro poznano Klobučarstvo Tomažin. Leta 1968 je delavnico prevzel njegov sin Željko, ki je danes poleg tega, da je eden zadnjih klobučarjev v Sloveniji, hkrati kot muzejski demonstrator tudi glavni nosilec klobučarske obrtne dediščine. V Muzeju novejše zgodovine Celje želimo s klobučarsko delavnico in situ ohraniti orodja in klobučarske predmete v funkciji ter v avtentičnem prostoru. Tako lahko vsak muzejski obiskovalec začuti razstavni prostor z vsemi čutili in si mojstrovo pomočjo na klobučarski delavnici izdela tudi klobuk. Klobučarska delavnica Tomažin je tako pomemben prostor celjske obrtne dediščine in kot taka bogati podobo starega mestnega jedra.
***
Sebastjan Weber je kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje
