Kabinet čudes: Kovanci z železnico (II. del)

Skovani so bili praviloma vedno zato, da so zaznamovali kakšno posebnost, dogodek, obletnico, in so zato komajda prišli v obtok.

Objavljeno
10. februar 2016 16.10
Mladen Bogić
Mladen Bogić

Preberite I. del

V enem prejšnjih prispevkov smo predstavili presenetljivo bogastvo in raznovrstnost bankovcev z vsega sveta, kjer je v takšni ali drugačni vlogi upodobljena železnica.

Samoumevno je, da se moramo ozreti tudi po kovancih. Tu nabor ni tako zelo obsežen, če seveda odmislimo medalje/plakete v velikosti kovancev, vendar brez navedene nominale − teh je več, vendar ne štejejo.

Zanimajo nas samo kovanci kot (hipotetično) plačilno sredstvo.

Skovani so bili praviloma vedno zato, da so zaznamovali kakšno posebnost, dogodek, obletnico, in so zato komajda prišli v obtok, nekateri zlatniki in srebrniki pa so imeli že v banki izdajateljici tudi 50 odstotkov višjo prodajno ceno od nominale.

Nihče, ki jih je kupil, jih seveda ni potem uporabil za plačilo v samopostrežni trgovini.

Seveda nas mora najprej zanimati, kaj se je dogajalo na naših tleh. Že zelo zgodaj, ob dograditvi južne železnice do Trsta leta 1857, je stara Avstrija izdala spominski srebrnik z nominalo dva tolarja, danes iskan zbirateljski predmet.


Začetki železnic na Slovenskem: Južna državna železnica, lokomotiva Zidani Most iz leta 1848, ki jo hranijo v Dunajskem tehniškem muzeju; na drugi strani lokomotiva serije 17c iz leta 1885, kot jo hranimo v našem muzeju, in prvo postajno poslopje v Trstu.

Tudi pri drugih sosedah nekdanje Jugoslavije so kdaj pa kdaj izdali kakšen spominski kovanec, posvečen železnici. Z območja Italije je v naši zbirki le simpatičen žeton za menzo v tovarni železniških vozil OM (Officine Meccaniche). Na njem so ponosno upodobili moderni motorni vlak ALn 772, ki so ga skupaj s Fiatom konstruirali v tridesetih letih. Ti odlični motorniki so bili v prometu od 1940 do 1986; nekaj jih je svojčas kot vrsta JŽ B 813 vozilo tudi na progah v Sloveniji.

Žeton iz leta 1944 v vrednosti ene lire je bil uporaben v menzi tovarne OM. Ker ima določeno nominalno vrednost in je bil plačilno sredstvo, ga lahko pogojno štejemo za denar. Kovanec je iz aluminija, težak 2 grama in ima premer 25,5 milimetra.


Zelo lep spominski kovanec so izdali leta 1988 v Bolgariji ob stoletnici tamkajšnjih železnic.

Kovanec z nominalo 20 levov ima na prednji strani v kontrapunktu upodobljeni starinsko parno in moderno električno lokomotivo, na drugi strani pa bolgarski državni grb. Tehta 10 gramov in ima premer 30 milimetrov.

Kar se tiče velikosti in teže, pa so vse prekosili v Albaniji. Leta 1988 so izdali ogromen spominski kovanec za 50 lekov, skozi katerega vodi pravcati železniški predor. Ni čisto jasno, kaj so mislili z navedbo letnic 1946−1988, saj se navadno praznujejo okrogle obletnice. Poleg tega je bila prva železnica v Albaniji dograjena (z jugoslovansko pomočjo) šele leta 1947 (Drač−Pequin, 42 kilometrov), res pa je, da je leta 1946 Enver Hodža postal v eni osebi predsednik vlade, zunanji minister, minister za obrambo in vrhovni poveljnik albanske vojske. Tudi za leto 1988 ni najti prave razlage v zvezi z železnico, saj je bil prelomni dogodek že dve leti prej − to je bila zveza z evropskim železniškim omrežjem, namreč proga mimo Skadrskega jezera do Podgorice, takrat Titograda.

Na orjaškem kovancu za 50 lekov, ki tehta kar 169 gramov in ima premer 65 milimetrov ter debelino 7 milimetrov, so na eni strani upodobili kot simbol presežene zastarelosti parno lokomotivo, na drugi pa odlično dizelko T669 tovarne ČKD, ki so jih bili uvozili iz Češkoslovaške.

V zbirki Železniškega muzeja SŽ pa so tudi kovanci iz drugih evropskih držav, ki jih navajamo od zahoda proti vzhodu.

V Veliki Britaniji sta v rednem obtoku kovanca za en funt in za dva funta. Na prvem je upodobljen sloviti železniški most čez Firth of Forth na Škotskem, na drugem pa prva lokomotiva na svetu. Izdelal jo je Richard Trevithick in je »shodila« leta 1804.

Kovanec, na katerem je upodobljen sloviti železniški most čez Firth of Forth na Škotskem, kandidat za uvrstitev v svetovno kulturno dediščino Unesca, je težak 8 gramov in ima premer 22,5 milimetra. Tisti, s katerim so se leta 2004 spomnili 200-letnice prve lokomotive na svetu − v nekaterih virih se bere, da ji je bilo ime Invicta −, pa je težak 12 gramov in ima premer 28,5 milimetra. Na drugi strani obeh kovancev je v skladu s tradicijo upodobljen portret kraljice Elizabete v profilu.


Tudi Nemčija se je s kovanci spomnila svojih železnic, in sicer tako Zvezna republika Nemčija kot Nemška demokratična republika ter nazadnje združena Nemčija.

Leta 1985 so v ZRN izdali kovanec za 5 mark, s katerim so počastili 150-letnico železnic v Nemčiji. Leta 1835 je bila namreč izročena prometu skromna, le šest kilometrov dolga proga Nürnberg−Fürth. Prva lokomotiva, Der Adler, Stephensonov tip Patentee, je bila uvožena iz Anglije, tako kot tudi njen strojevodja. Na prednji strani kovanca je upodobljeno arhaično železniško kolo, na drugi pa nemški državni grb. Kovanec tehta 9 gramov in ima premer 29 mm.

V NDR so se leta 1988 spomnili prve »prave«, daljinske proge in s kovancem za 5 (vzhodnonemških) mark počastili njeno 150-letnico. To je bila prva etapa proge Leipzig−Dresden, v celoti dolge 116 kilometrov. Na prednji strani kovanca je upodobljena lokomotiva Saxonia, prva popolnoma v Nemčiji izdelana lokomotiva. Zasnoval jo je profesor Schubert prav za to progo, kjer so sicer imele domovinsko pravico le angleške lokomotive. Na drugi strani kovanca je državni grb NDR. Tudi ta kovanec tehta 9 gramov in ima premer 29 milimetrov.

Tudi v sodobni, združeni Nemčiji so izdali spominski kovanec, posvečen železnici. Z njim so leta 2002 zaznamovali stoletnico svojih podzemnih železnic. Na prednji strani je upodobljen pravcati preplet elementov njihovih metrojev, na drugi strani pa sta nemški državni orel in označena nominalna vrednost 10 evrov. Kovanec tehta 18 gramov in ima premer 32,5 milimetra.

Pregled evropskih »železniških« kovancev zaključimo z lepim češkoslovaškim kovancem za 50 češkoslovaških kron, s katerim so leta 1989 počastili 150-letnico proge Břeclav−Brno, prve proge na ozemlju Češkoslovaške.

Železnica Břeclav−Brno je bila stranska veja Rothschildove KFNB, ki je z Dunaja prodirala proti premogovnikom Ostrave in še naprej proti meji s Poljsko. Na prednji strani kovanca je predstavljena ena prvih lokomotiv na tej progi, ki so bile, tako kot pri nas, ameriškega izvora, na drugi strani pa sta češkoslovaški državni grb in nominalna vrednost. Kovanec tehta 5 gramov in ima premer 27 milimetrov.

Ozrimo se še malo po svetu! V naši zbirki je tako na primer kanadski kovanec iz leta 2000, ki slavi človekovo ingenioznost, ostroumno iznajdljivost:

Na kanadskem kovancu za 25 centov so na prednji strani prikazani vsi mogoči tehniški dosežki, med njimi moderna železnica, na drugi strani pa je portret britanske kraljice Elizabete v profilu. Kovanec tehta 3 grame in ima premer 24 milimetrov.

V Združenih državah Mehike pa so leta 1950 z nadpovprečno velikim in težkim »srebrnikom« proslavili odprtje neke svoje železnice.

Mehiški kovanec za 5 pesov ima na eni strani upodobljeno veliko sodobno parno lokomotivo, na drugi pa mehiški grb, navedeno nominalno vrednost in letnico 1950. Posebej simpatičen je zaradi tega, ker ima po obodu vtisnjene besede COMERCIO INDUSTRIA AGRICULTURA. Torej so tudi v Mehiki pripisovali enak pomen železnici kot pred dobrim stoletjem v Ljubljani, ko so slavnostni otvoritveni vlak 16. septembra 1849 na steni Terpinčeve papirnice v Vevčah pozdravili napisi KUPČIJA, OBERTNOST, KMETIJSTVO! Kovanec tehta 28 gramov in ima premer 40 milimetrov.

In za zaključek še izlet v Severno Korejo − tam so nekoliko presenetljivo leta 2002 manjšo serijo kovanega drobiža posvetili 21. stoletju in zagotavljanju hrane v okviru FAO (Food and Agriculture Organization) Združenih narodov. Na kovancih za 2 čona, 1 čon in pol čona so večinoma upodobljena historična vozila, na dveh med njimi tudi železniško vozilo. (100 čonov = 1 won)

Na enem od severnokorejskih kovancev za en čon je upodobljena parna lokomotiva, na enem izmed tistih za pol čona pa moderen hitri vlak. Na drugi strani kovancev je severnokorejski državni grb.