Tiskane izdaje
V enem prejšnjih prispevkov smo predstavili presenetljivo bogastvo in raznovrstnost bankovcev z vsega sveta, kjer je v takšni ali drugačni vlogi upodobljena železnica.
Samoumevno je, da se moramo ozreti tudi po kovancih. Tu nabor ni tako zelo obsežen, če seveda odmislimo medalje/plakete v velikosti kovancev, vendar brez navedene nominale − teh je več, vendar ne štejejo.
Zanimajo nas samo kovanci kot (hipotetično) plačilno sredstvo.
Skovani so bili praviloma vedno v čast kakšni posebnosti, dogodku, obletnici in so zato komajda prišli v obtok, nekateri zlatniki in srebrniki pa so imeli že v banki izdajateljici tudi 50 odstotkov višjo prodajno ceno od nominale.
Nihče, ki jih je kupil, jih seveda ni potem uporabil za plačilo v samopostrežni trgovini.
Seveda nas mora najprej zanimati, kaj se je dogajalo na naših tleh. Že zelo zgodaj, ob dograditvi južne železnice do Trsta leta 1857, je stara Avstrija izdala spominski srebrnik z nominalo dva tolarja, danes iskan zbirateljski predmet.
Južnoželezniški tolar iz leta 1857, izdan ob dokončanju avstrijske južne železnice do Trsta, je danes redkost, njegova vrednost pa je narasla že čez tisoč evrov. V premeru meri 42 milimetrov, debelina pa je 3,5 milimetra. Žal imamo v železniškem muzeju le repliko, ki jo je ob neki priložnosti iz kovine brez vrednosti po naročilu Kreditne banke Celje izdelala celjska Aurea.
Po dolgem premoru se je naslednji kovanec z železniško tematiko pojavil šele v novi Jugoslaviji, ko so se leta 1983 spomnili 40-letnice bitke na Neretvi. Upodobljen je železniški most, ki so ga partizani podrli ter s tem navedli okupatorja na misel, da se bodo iz obroča poskušali prebiti kje drugje, potem pa so ob njem zgradili zasilno brv, čez katero so se 3. marca 1943 skupaj s številnimi ranjenci rešili.
S spominskim kovancem za 10 dinarjev so leta 1983 počastili 40-letnico bitke na Neretvi, ko so partizani s taktično prevaro pred Nemci in četniki rešili veliko število ranjencev, zato se ta bitka imenuje tudi bitka za ranjence. Kovanec tehta devet gramov in ima premer 30 milimetrov.
Naslednji »železniški« kovanci so se pojavili šele leta 1996, ko smo praznovali 150. obletnico prihoda prvega vlaka v današnjo Slovenijo. 2. junija 1846 je bila namreč odprta etapa avstrijske južne železnice Gradec−Celje. Ob jubileju so bili na pobudo Slovenskih železnic izdani trije kovanci: zlatnik z nominalo 5000 tolarjev, srebrnik z nominalo 500 tolarjev in kovanec za 5 tolarjev. Samo zadnji je prišel v redni obtok, vendar je iz njega izjemno hitro izginil, ker si ga je vsakdo spravil za spomin.
Zlatnik ob 150-letnici železnic na Slovenskem je izjemno lepo delo. Izdelan je v tehniki polirane plošče, je čistine 900/1000, tehta 7 gramov in ima premer 24 milimetrov. Na njem je upodobljena lokomotiva Aussee, ki je bila na čelu otvoritvenega vlaka ob prihodu v Celje 2. junija 1846.
Srebrnik je kovan iz srebra čistine 925/1000, tehta 15 gramov in ima premer 32 milimetrov. Na njem je upodobljen del pogonskega drogovja moderne parne lokomotive ob kolesu.
Kovanec za 5 tolarjev ima prav tako upodobljeno lokomotivo Aussee, na drugi strani pa arhaično protiutež na pogonskem kolesu parne lokomotive. Ima premer 26 milimetrov in tehta 6 gramov. Na levi je upodobljena maloštevilna izpeljanka s satiniranimi elementi reliefa, za katero malokdo ve. Normalna izvedba je predstavljena na desni strani.
S tem je pregled maloštevilnih »železniških« kovancev, ki se nanašajo na našo zgodovino, izčrpan. Popolnoma drugačno pozornost železnici izkazujejo v sosednji Avstriji. V naši zbirki je srebrnik za 500 šilingov, ki so ga izdali leta 1987 ob 150-letnici železnic v Avstriji, to je od odprtja prve etape Cesarja Ferdinanda Severne železnice (KFNB) od dunajskega predmestja Floridsdorfa do Wagrama 13. novembra 1837. Gre za prvo »pravo«, normalnotirno lokomotivsko železnico, saj so pred tem leta 1827 odprli za javni promet etapo konjske železnice Linz− České Budějovice (širina tira 1106 milimetrov).
Spominski srebrnik ob 150-letnici železnic v Avstriji tehta 24 gramov in ima premer 37 milimetrov. Izdelan je v tehniki polirane plošče in je čistine 925/1000. Na njem sta upodobljeni iz Anglije uvožena prva lokomotiva Austria, Stephensonov tip Planet in leta 1987 najmodernejša električna lokomotiva avstrijske proizvodnje, tiristorsko krmiljena vrsta 1044. Na drugi strani so upodobljeni državni grb in grbi avstrijskih zveznih dežel.
V Avstriji pa so se odločili, da bodo temeljito izkoristili promocijski potencial posebnih izdaj kovancev v prid železnici in obratno, da bodo izkoristili tudi promocijski potencial železnice v prid posebnim izdajam kovancev. Tako so sklenili v letih 2007−2009 izdati celo serijo srebrnikov, vsako leto po dva, posvečena železniškim jubilejem oziroma dosežkom, vrednim spomina. Vsi srebrniki imajo nominalno vrednost 20 evrov, so čistine 900/1000, imajo težo 18 gramov in premer 34 milimetrov. Vsi so izdelani v tehniki »polirane plošče«, njihova maloprodajna cena v banki pa je bila kar 38 evrov.
1. Leta 2007 je bil izdan srebrnik v spomin na prvo »pravo« železnico v Avstriji, na pred 170 leti zgrajeno prvo etapo Cesarja Ferdinanda Severne železnice (KFNB) od dunajskega predmestja Floridsdorfa do Wagrama. Tako kot na srebrniku za 500 šilingov je tudi tu upodobljena iz Anglije uvožena prva lokomotiva Austria, Stephensonov tip Planet, poleg nje pa še potniški vagoni prvih vlakov. Na drugi strani je upodobljen prvi železniški most, ki je leta 1838 to progo od Floridsdorfa, XXI. dunajskega okrožja, popeljal na desni breg Donave, kjer je večji del Dunaja.
2. Leta 2007 izdani srebrnik zaznamuje 150-letnico dograditve proge Dunaj−Trst in je močno povezan z nami, saj upodablja leta 1848 izdelano lokomotivo Steinbrück - Zidani Most, ki je vozila tudi na območju današnje Slovenije, zdaj pa je na častnem mestu v Dunajskem tehniškem muzeju. Na drugi strani je upodobljena prvotna železniška postaja v Trstu in pred njo prva »čistokrvna« brzovozna lokomotiva Južne železnice, serija 17c, kakršno hranimo tudi v našem železniškem muzeju.
3. Leta 2008 so se Avstrijci spomnili obdobja »belle époque«, prijaznega včerajšnjega sveta med 1885 in 1914, ki ga je surovo izničila prva svetovna vojna. Upodobili so najimenitnejšo avstrijsko brzovozno lokomotivo tistega časa, serijo 310 Cesarsko kraljevih avstrijskih državnih železnic (kkStB), dosežek svetovno znanega avstrijskega konstruktorja Karla Gölsdorfa. Na drugi strani kovanca je prikazan detajl notranjosti dunajskega Severnega kolodvora − ta je veljal kot najrazkošnejša postajna zgradba na Dunaju, dokler ni postal žrtev 2. svetovne vojne.
4. Leta 2008 so izdali še srebrnik, posvečen Zahodni železnici (Dunaj−Salzburg), poimenovani tudi Železnica cesarice Elizabete (Sissi, žene cesarja Franca Jožefa). Upodobljena je lahka brzovozna lokomotiva serije 306 kkStB, tudi imeniten projekt Karla Gölsdorfa. Na drugi strani je upodobljen detajl notranjosti dunajskega Zahodnega kolodvora skupaj s kipom nadvse priljubljene pokojne Sissi, ki so ga tja postavili kmalu po atentatu nanjo leta 1898.
5. Leta 2009 so se spomnili elektrifikacije avstrijskih železnic. Prvi poskusi so stekli že pred prelomom stoletja in že leta 1882 je bila elektrificirana neka majhna ozkotirna železnica blizu Dunaja. V letih pred prvo svetovno vojno je bilo tako že preurejenih nekaj normalnotirnih prog, prava elektrifikacija pa je stekla šele v dvajsetih letih. Takrat so tudi skonstruirali prvo pravo gorsko brzovozno električno lokomotivo. To je bila izvrstna serija 1100, upodobljena na prednji strani kovanca. Zaradi svoje oblike je hitro dobila vzdevek »krokodil«. Ta je upodobljen tudi na drugi strani kovanca, kako vozi z brzovlakom na most čez reko Trisanna na območju Arlberga. Osrednji del mostu je imel med stebroma rekordno dolžino 120 metrov in je »lebdel« 86 metrov visoko nad reko. V ozadju je videti grad Wiesberg − oboje šteje med največje znamenitosti Arlberške železnice.
6. Leta 2009 je izšel še zadnji srebrnik v seriji, tokrat posvečen »železnici prihodnosti«. Na prednji strani je predstavljen najmodernejši projekt v potniškem prometu ÖBB, vlak »Railjet«, ki je postavil potovanje med pomembnejšimi avstrijskimi mesti na povsem novo raven. Projekt se je izvrstno obnesel in še vedno raste tudi danes (2016). Na drugi strani so dali poudarek tovornemu prometu (od katerega železnice v resnici živijo), tako da so prikazali serijo 1063, najmodernejšo avstrijsko električno lokomotivo za premik, in v ozadju veliko ranžirno postajo. Kaže poudariti, da ponekod te lokomotive že upravljajo na daljavo.
