Tiskane izdaje
Akademski kipar Tone Lapajne (1933−2011) se je v spomin slovenskega in še posebej ljubljanskega občinstva vtisnil kot slikar, ki je na juto namesto barv nanašal »pravo« barjansko zemljo. S scenografijami in oblikovanjem gledaliških rekvizitov je očaral tudi jugoslovanski gledališki prostor.
Predstavo danes znova na malem odru SNG Drame predstavljenega španskega dramatika je leta 1968 režiral Jurij Souček in v njej odigral naslovno vlogo. Na Festivalu malih in eksperimentalnih odrov Jugoslavije leta 1969 je predstava Arhitekt in asirski cesar požela številne naklonjene komentarje in zlat lovorov venec. V enem od udarnih člankov z naslovom Goli glumac i mačiči je bilo zapisano, da je k moderni predstavi prispevala ne le igra »golega« igralca in režiserja, ampak tudi moderna scena v Ljubljani kot »neokonstruktivista« uveljavljajočega se akademskega kiparja Toneta Lapajneta.
Tone Lapajne se je le dva meseca pred premiero v gledališču s svojo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani pokazal kot ustvarjalec, »ki bil je mojster 'švasarije', zdaj v les in barve hrabro tone, da bi izplaval na višine, kjer se slikarstvo in kiparstvo spaja / s prostori v nove prostornine /.../.« Njegovi neokonstruktivistični objekti in ambienti so se v gledališki različici pojavili na odru, njihova moderna zasnova in »vizualna tišina« pa je zaživela z nastopom igralcev, Jurija Součka in Janeza Hočevarja.
Tone Lapajne, Razpeta oblika, 1967, železo, beton, Moderna galerija, Ljubljana. Foto: Matevž Paternoster (MGML)
Predstava, ki je bila na festivalu ocenjena kot tista, v kateri je bilo vse novo in neobičajno, je bila sicer prva, pri kateri je s svojo zamislijo scene in gledaliških rekvizitov sodeloval Tone Lapajne, a ni ostala edina. Med naslednjimi, ki so se zvrstile do osemdesetih let 20. stoletja, je za celovito dojemanje Lapajneta kot slovenskega likovnega umetnika pomembna še predstava Frančka Rudolfa Pegam in Lambergar. To je bila predstava na odru gledališča GLEJ, pri kateri so gledalci občudovali skrivnostne, velike in magične maske oziroma figure, s katerimi so igralci »zaplesali«, v parih in skupinah. Bile so, z besedami Nika Goršiča, kot bi se pojavile iz sanj velikana, ki je imel sanj za krošnjo lipe, za cel gozdni obronek okoli Ljubljanskega barja. In res, kot lahko beremo v njegovem spominu na umetnika, Tone Lapajne je ustvarjal »nonšalantno, naivno in drzno ter veliko«.
Tone Lapajne, Barjanec, 1976, patiniran les, Moderna galerija Ljubljana. Foto: Matevž Paternoster (MGML)
***
Barbara Savenc je muzejska svetovalka Muzeja in galerij mesta Ljubljane.
Retrospektivna razstava Tone Lapajne: Spomin zemlje bo v Ljubljani na ogled v Galeriji Jakopič (MGML) od 23. novembra 2016 do 5. marca 2017; razstava bo gostovala v Obalnih galerijah Piran od 17. marca do 7. maja 2017.
