Kabinet čudes: Le en laufar lahko govori!

Prvi laufar se na ulicah Cerknega pojavi že prvo nedeljo v novem letu, nato se njihovo število povečuje vse do pustne nedelje.

pet, 08.01.2016, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija, Železniški muzej Slovenskih železnic in Brlog igrač iz Muzeja novejše zgodovine Celje

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

Raznolikost slovenske pustne dediščine se kaže v številnih, manjših lokalnih tradicionalnih pustovanjih. Ta odražajo veliko živost in pomen, ki ga imajo pustne šege in prireditve v življenju ljudi, nedvomno pa so tudi pomembne sooblikovalke lokalne identitete.

Med takšne pustne skupine sodijo tudi cerkljanski laufarji. Že prvo nedeljo po novem letu se na ulicah Cerknega pojavi prvi laufar. Nato se v dneh do pusta njihovo število povečuje, nekateri laufarji celo koledujejo po okoliških vaseh, kjer dobijo darove in zaplešejo z gospodinjami za debelo repo.

Na pustno nedeljo pa so zbrani že vsi pustni liki. Celotno skupino danes sestavljajo: ta star, ta stara, ta terjast, lamant (edini lik z naličjem, izdelanim iz kozličje kože), ta bršljanov, ta ličnat, ta loparjev, ta kožuhov, ta krastov, ta žakljev, gospod in gospa, pust, ta pijan in ta pijana, ta smrekov, ta slamnat, ta košev, ta žleht, ta perjev, ta divji, marjetica, ta terjast in oštir. Vodja skupine in edini laufar, ki lahko govori, je ta star.

Ta star z lesenim kladivom v roki je edini laufar, ki lahko govori. Foto: Miha Špiček, 2009/Arhiv SEM.

Na pustno nedeljo gredo laufarji v sprevodu na glavni trg pred »cesarsko-kraljevo sodnijo«, ki jo sestavljajo sodnik, zagovornik in trije porotniki. Sodnik pustu, ki je osrednji lik in po izročilu predstavlja zimo in vse slabo, kar se je v zadnjem letu zgodilo v Cerknem in okolici, v starem cerkljanskem narečju prebere obtožnico (kalamuòn). Nato pusta do pustnega torka priprejo.

Cesarsko-kraljeva sodnija, ki pustu prebere obtožnico v starem cerkljanskem narečju. Foto: Miha Špiček, 2009/Arhiv SEM.

V torek se spet zberejo vsi laufarji, brez pusta, in se opravijo na rob Cerknega, kjer odkopljejo leseno kladivo (bòt). Popoldan se zberejo na glavnem trgu, kamor pripeljejo tudi pusta in mu ponovno preberejo obtožnico in ga obsodijo na smrt. Ta star ga z lesenim kladivom udari po glavi, nato ga na vozu odpeljejo neznano kam. Ostali laufarji pa na odru zaplešejo takapcìnarsko, kjer izmenoma plešejo polko in se valjajo po tleh. S tem se zaključi cerkljanska laufarija za tekoče koledarsko leto.

V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo lesena obrazna naličja, imenovana tudi larfe in nekaj celotnih pustnih kostumov. Larfe so izrezljane iz enega kosa lipovega lesa. Na stalni razstavi Med naravo in kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju je predstavljenih dvajset naličij cerkljanskih laufarjev. Pet izmed razstavljenih larf je izdelal Franc Kobal leta 1964, ostale pa kot rekonstrukcijo Dušan Tomšič leta 1992. Hranimo pa v Slovenskem etnografskem muzeju tudi masko ta starga, ki naj bi bila domnevno izdelala leta 1938. Gre za pomembno masko, saj je bila med drugo svetovno vojno v bombnih napadih na Cerkno vsa pustna oprema uničena. Leta 1956 so laufarijo ponovno oživili.

Larfe cerkljanskih laufarjev na stalni razstavi Med naravo in kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju. Foto: Adela Pukl, 2010/Arhiv SEM.

Tradicionalna pustovanja so pomemben del nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ki je že v veliki meri vpisana v slovenski nacionalni Register žive kulturne dediščine, kamor je bila kot druga enota in prva pustna šega vpisana Cerkljanska laufarija. Leta 2014 je bila razglašena tudi za živo mojstrovino državnega pomena.

Društvo Laufarija Cerkno skrbi za ohranjanje tradicije pustne dediščine v lokalnem okolju, za vsakoletno izdelavo novih mask in kostumov, na primer ta smrekovga in ta bršlanastga, za njihovo promocijo in vsakoletno pustovanje v Cerknem, kjer bo letos glavno dogajanje na pustno nedeljo (7. februarja) in na pustni torek (9. februarja).

***

Mag. Adela Pukl je višja kustodinja v Slovenskem etnografskem muzeju.

Prijavi sovražni govor