Kabinet čudes: Mladostni veteran

M36 jackson na zunaj deluje kot tank, a je bil v resnici njihov uničevalec.

pet, 25.09.2015, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo skozi poučne zgodbe popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija in Železniški muzej Slovenskih železnic.

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

Vojaška tehnika se najhitreje razvija med vojno, ko se sprostijo proračunske omejitve in ko projektanti in izvajalci dobijo povsem nov zagon. Tako je bilo tudi med drugo svetovno vojno, ko so vse strani z neverjetno hitrostjo na bojišča spuščale nova in nova orožja.

Neverjetno velik razvoj so naredili tanki, ki so postajali vse težji in vse močnejši. Posebno pozornost so razvoju tankov namenjali Nemci, kar je zahodne zaveznike pripeljalo v nemajhne zagate.

M4 sherman je imel v spopadih s slavnimi tanki tiger in panther resne težave in nujno je bilo razviti novo orožje. Ameriški lovec na tanke M10 wolverine s svojim 76-milimetrskim topom ni mogel več zaustavljati nemških tankov in že konec leta 1942 se je začelo projektiranje novega vozila, ki naj bi ohranilo preverjeno podvozje predhodnika.

Nadgradili so ga z 90-milimetrskim topom, ki so mu skonstruirali primerno ležišče in novo kupolo. Ta je bila brez stropa, kar je zmanjševalo težo vozila, probleme z dimnimi plini iz topovske cevi in pregrevanje v topovski kupoli, hkrati pa je izboljšalo preglednost. Za zaščito pred granatnimi drobci je imelo vozilo čez odprtino le dva zaščitna kovinska pokrova.

Samohodni topovi M36 na postroju na postojnskem letališču leta 1955. Foto: Fotocentar Odbrana, Beograd

Prvi serijsko proizvedeni samovozni topovi M36 so na bojišče zapeljali šele v septembru 1944. Ker ni šlo za pravi tank, ni dobil uradnega imena po katerem od slavnih generalov iz ameriške vojaške zgodovine.

Tako so ga poimenovali šele vojaki na fronti, in sicer po konfederacijskem generalu iz državljanske vojne Thomasu Jonathanu Jacksonu.

Konfederacijski general Thomas Jonathan »Stonewall« Jackson (1824−1863). Foto: Fotocentar Odbrana, Beograd

Posadke so ga zelo hitro vzljubile, saj so dobile oklepno vozilo, ki je lahko tudi na večjih razdaljah uničevalo nemške tanke.

Do konca vojne so jih proizvedli 1400, zaradi velike potrebe po protioklepnih topovih pa so z enako nadgradnjo predelali v samovozne topove še približno 300 tankov sherman (izvedenka M36B1).

M36B1 − Jacksonova kupola na Shermanovem podvozju. Foto: Fotocentar Odbrana, Beograd

S koncem druge svetovne vojne jacksoni niso šli v pokoj. Kot uspešni uničevalci tankov so se izkazali tudi v korejski vojni, kjer so bili kos strah vzbujajočemu sovjetskemu T-34.

V okviru vojaške pomoči ZDA Jugoslaviji po sporu z Informbirojem je ta prejela 399 samovoznih topov M36 in jih v okviru preoborožitve armade uvrstila v artilerijske protioklepne divizijone.

M36 Jackson v uporabi JLA. Foto: Fotocentar Odbrana, Beograd

Glede na to, da se je vozilo odlično izkazalo, se je konec sedemdesetih let jugoslovanska vojska, medtem ko je shermane, patone in druga oklepna vozila iz ameriške vojaške pomoči poslala v strateško rezervo ali odpis, odločila za modernizacijo samovoznih topov M36. Posodobitev je vključevala tudi zamenjavo originalnega Fordovega bencinskega motorja z 12-valjnim dizelskim motorjem, izdelanim za tank T-55.

Tito pregleduje postroj jacksonov na postojnskem letališču leta 1955. Foto: Fotocentar Odbrana, Beograd

Tako prenovljeni so dočakali naslednjo vojno. JLA jih je v Sloveniji uporabila že 26. junija 1991, ko se je iz vojašnice v Ilirski Bistrici proti mejnim prehodom z Italijo usmerila enota, oborožena z M36.

Ob odhodu jugoslovanske armade je v Sloveniji ostalo kakih dvajset M36, ki jih je, predvsem zaradi odličnega topa, Slovenska vojska uporabljala kot obalno artilerijo vse do leta 2000.

M36 Jackson v akciji na Festivalu vojaške zgodovine 2014. Foto: arhiv Parka vojaške zgodovine.

Po 56 letih službe so samovozni topovi M36 jackson končno odšli v zasluženi pokoj. Nekaj primerkov se je izognilo uničenju in tako je eden od njih našel svoje mesto že v prvi muzejski postavitvi Parka vojaške zgodovine leta 2006, drugi pa je bil leta 2014 s pomočjo sponzorja obnovljen v vozno stanje in v veselje številnih obiskovalcev večkrat popestri dogodke v Parku.

M36 Jackson v akciji na Festivalu vojaške zgodovine 2014. Foto: arhiv Parka vojaške zgodovine

***

Mag. Janko Boštjančič je vodja projekta Park vojaške zgodovine Pivka.

Prijavi sovražni govor