Tiskane izdaje
Liling je bivala v ZOO Osijek, kamor je po vsej verjetnosti prišla iz narave. Ko se je vojna v nekdanji Jugoslaviji razširila tudi na Hrvaško, smo iz ZOO Osijeka prejeli precej živali. Med njimi tudi tri mlade samice zlatoličnega gibona, ki so kot vojne begunke prišle v ZOO Ljubljana poleti leta 1991, stare približno 5 let. Liping je prišel iz ZOO Hanoi v Vietnamu, vendar je bil rojen v naravi istega leta kot naša samica. Sprva je bival v ZOO Usti nad Labem na Češkem. K nam je prišel leta 1998 za družico mladi samici Liling. Takoj sta se razumela in postala par s številnimi mladiči.
Giboni živijo v družinski skupnosti, par ostane skupaj vse življenje. Samica Liling je dominantna in družino obvladuje s »strogim« pogledom. Je tudi skrbna in ljubeča mama. Samec Liping je zelo zaščitniški in samico »brani« celo pred oskrbniki. Radi imajo kuhan riž in krompir ter hrano, ki je ne smejo jesti, to je sadje. Liling je zelo navajena svojih oskrbnikov, ki so jo naučili koristnih vedenj za sodelovanje pri zdravstvenih pregledih. Veterinarju zato pusti, da ji pregleda glavo, ušesa in zobe.
Dolge roke in petje
Giboni se z dolgimi rokami premikajo visoko v drevesnih krošnjah. Le redko sestopijo na tla. Pojoče in glasno se oglašajo. Pri tem so značilni različni višajoči toni in žvrgolenje, ki lahko traja tudi 10 minut. Tako samec in samica vsakodnevno oznanjata drugim gibonom, da sta par in kje je njun teritorij. Včasih se jima pri oglašanju pridružijo tudi starejši mladiči. S petjem utrjujejo medsebojne vezi. Vse to je značilno za zlatolične gibone (Nomascus gabriellae), ki bivajo tudi v ZOO Ljubljana.
Dobro se počutita
Znak dobrega počutja živali v živalskem vrtu je tudi ta, da ima par mladiče. Ker oba starša izvirata iz narave, sta genetsko pomembna za naravovarstvene namene, prav tako tudi njuni mladiči. Prvi mladič se jima je rodil maja 2000, v 17 letih sta imela 7 mladičev, med katerimi je samo zadnji poginil zaradi bolezni. Mladiče imata lahko do 36 leta. Ko so njuni mladiči odrasli, smo jim poiskali novo domovanje v drugih živalskih vrtovih. Obiščete jih lahko v ZOO Edinburg, ZOO Johannesburg, ZOO Malaga in Bioparc ZOO de Doue, Doue la Fontain.
Giboni živijo skoraj izključno v drevesnih krošnjah in se tako rekoč nikoli ne premikajo po tleh. Foto: Petra Hrovatin
Menjava barve dlake
Samico lahko ločite od ostalih gibonov po barvi, saj ima dlako zlate barve, odrasel samec pa je črn s svetlo obarvanimi lici. Ko se mladič rodi je zlate barve tako kot samica, da je na njenem trebuhu čim manj opazen in tako zaščiten. V starosti enega leta se mu začne svetla dlaka odpadati, nadomesti jo črna dlaka in v pol leta je postal tak kot samec. Samci obdržijo temno barvo dlake, samice pa spolno zrele ponovno zamenjajo dlako in so »zlate«.
Zelenjava ustrezno nadomesti naravno prehrano
Gibonom prinesemo tri obroke hrane na dan. Zjutraj dobijo posebne brikete za gibone. Drugi obrok vsebuje listnato zelenjavo kot je radič, kitajsko zelje, špinača, blitva, zelje, solata, motovilec, berivka, vrtna kreša, cikorija, peteršilj, ohrovt ter gomoljčno zelenjavo kot je korenje, pastinak, kuhan krompir, repa, koleraba, bučke, paprika, pesa, paradižnik, pa tudi kuhan riž, kaša in jajca ter semena in oreščki. Tretji obrok pa je sestavljen iz stročjega fižola, brokolija, cvetače, stebelne zelene, kumar, pora in čebule. Gibonom nikoli ne dodajamo sadja, saj naše sadje zanje ni primerno, ker vsebuje preveč sladkorjev, kar škoduje njihovemu zdravju.
Sporazumevajo se z glasnimi kriki. Foto: Petra Hrovatin
Prizadevanja živalskih vrtov za ohranjanje gibonov
Živalski vrtovi združeni v Evropsko zvezo živalskih vrtov in akvarijev (EAZA), vodimo rodovno knjigo o zlatoličnih gibonih, da ne prihaja do križanj v sorodstvu. Obiščete jih lahko v 31 živalskih vrtovih in sicer 61 samcev, 45 samic in 25 mladih živali. Vsako leto se skoti okoli 10 mladičev. Živalski vrt Ljubljana z donacijami od leta 2016 podpira in-situ ohranitveni program ohranjanja zlatoličnih gibonov, ki poteka v Kon Ka Kinh Narodnem parku v Vietnamu, kjer živi okoli 1000 zlatoličnih gibonov in ga je ustanovil Stiftung Artenschutz (SA) in Frankfurt Zoological Society (ZGF). Zlatolične gibone uvrščamo med prizadete vrste.
Drevesni akrobati
Giboni živijo skoraj izključno v drevesnih krošnjah in se tako rekoč nikoli ne premikajo po tleh ali plavajo. Med vejami se premikajo s pregugavanjem, ko gre roka preko roke ob zamahu telesa in tako hitro potujejo skozi gozd. Gibljejo se lahko s hitrostjo 55 km/h in so najhitrejše opice v drevesnih krošnjah. Neutrudno visenje jim omogočajo kite na prstih, ki se avtomatsko skrčijo vsakič, kadar gibon stegne roko, zato za visenje ne potrebujejo moči.
Visoko v krošnjah imajo v naravi na voljo veliko rastlinske hrane in so hkrati na varnem pred večino plenilcev. Živijo na območju Vietnama, Laosa in Kambodže, predvsem v nižinskih tropskih gozdovih in nekaterih drugih gozdnih okoljih. Velikost domačega teritorija posamezne skupine je med 30 in 100 ha.
Znak dobrega počutja živali v živalskem vrtu je tudi ta, da ima par mladiče. Foto: Petra Hrovatin
Rastlinojedi
Prehrana zlatoličnih gibonov v divjini še ni podrobno raziskana. Predvsem se hranijo z divjinskim sadjem, opaženo je bilo tudi hranjenje z listjem, poganjki, cvetovi in občasno z žuželkami. Giboni imajo enako zobno formulo kot vse človeku podobne opice in večina ljudi. Na vsaki strani vsake čeljusti imajo po 2 sekalca, 1 podočnik, 2 ličnika in 3 kočnike, skupaj 32 zob. Njihovi podočniki so zelo dolgi.
Kako so nastale različne vrste gibonov
Poznamo 19 različnih vrst gibonov. Evolucijski razvoj tako velikega števila vrst gibonov je povezan z nihanjem nivoja morske gladine v poznem pleistocenu, to je pred 650.000 do 100.000 leti. V času poledenitve je bil velik del Indonezije enotna kopnina skupaj z Malajskim polotokom, ker je bila gladina morja veliko nižja. Ob ponovni talitvi ledu so nastali posamezni otoki in ločili populacije gibonov, iz katerih so se razvile ločene vrste.
Raznašalci semen in plenilci žuželk
Izjemno slabo je v naravi raziskana ekološka vloga zlatoličnih gibonov. Vsekakor so pomembni raznašalci semen, ker se prehranjujejo s plodovi. Z objedanjem listov znižujejo neto primarno produkcijo gozda in oblikujejo rastlinsko vrstno sestavo v ekosistemu. Kot plenilci žuželk predstavljajo pomemben člen prehranjevalnega spleta.
Ogroža jih človek
Zlatolične gibone ogroža predvsem nezakonit lov. Divji lovci jih prodajajo kot hišne ljubljenčke, ponekod dele njihovih teles uporabljajo v tradicionalni medicini, v nekaterih predelih pa tudi za hrano. Na upad številčnosti vpliva uničevanje njihovega življenjskega okolja, ko človek izsekava gozd zaradi širjenja kmetijskih zemljišč. Poginjajo tudi zaradi strupenih škropiv, ki jih človek uporablja v poljedelstvu.
Ali veš?
• Giboni so bili nekdaj hišni ljubljenčki kitajskih cesarjev.
• Kljub temu da so giboni izjemni plezalci in so življenju v visokih krošnjah zelo dobro prilagojeni, pa je eden pogostejših vzrokov smrti pri gibonih padec z visokih dreves.
• Kitajci so verjeli, da uživanje gibonovega mesa ter sedenje na njegovem kožuhu pomagata pri hemoroidih, gibonova mast pa naj bi pomagala pri vnetjih in srbečici.
• Deli gibonovega telesa se uporabljajo tudi v tradicionalni japonski medicini, predvsem žolč, jetra in posteljica. Opičja menstrualna kri in prisotnost opic v konjskem hlevu naj bi zdravilno vplivala na konje.
Lepo vabljeni, pri nas je vsak dan drugačen!
***
Mag. Irena Furlan je biologinja in pedagoška vodja v Živalskem vrtu Ljubljana.
