Tiskane izdaje
V ogradi se druži z volom Tarom, z bohinjsko ciko Jagodo, z drežniškimi kozami ter ovcami pasme bovška in jezersko-solčavska ovca ter istrska in belokranjska pramenka.
Oslica je zelo inteligentna
Drobtinica je skupaj z drugimi domačimi živalmi del Božične zgodbe konec decembra. Na dogajanje jo vnaprej pripravimo, zato rada »nastopa«. Za dobro živali je pomembno, da lahko prožijo svoja naravna vedenja.
To v ZOO Ljubljana spodbujamo s treningom. Skozi proces učenja jo vodimo postopoma, po majhnih korakih. Jasni smo v svojih zahtevah, zato je Drobtinici z nami prijetno. Za vsako zaželeno vedenje je nagrajena. Takšen način treninga imenujemo trening s pozitivno spodbudo. Ključen je tudi naš odnos do živali, ki temelji na zaupanju in spoštovanju.
Fotografije: ZOO Ljubljana
Divjinsko sorodstvo
Osle skupaj s konji in zebrami uvrščamo v isti rod lihoprstih kopitarjev. Divjinski osli še vedno živijo v Aziji in Afriki. V Afriki živita dve podvrsti, ki sta kritično ogroženi, in sicer nubijski in somalijski osel. V Aziji živijo tri podvrste, ki so prav tako ogrožene. Vsi domači osli pa izvirajo iz Afrike, kjer so jih udomačili pred 5000 leti.
Najmanjša pasma
Drobtinica je pasme istrski osel, ki je najmanjša pasma osla na svetu. Osli so manjši, kratkonogi kopitarji z dolgimi uhlji. Na skalnem terenu se z lahkoto gibljejo in lovijo ravnotežje, saj so njihova kopita najožja med lihoprstimi kopitarji.
Trpežen kot osel
Trditev drži, če seveda upoštevamo izvor oslov, ki so prilagojeni na življenje v polpuščavah, kjer so značilna sušna obdobja. Pokrajina je kamnita ali prekrita s peskom, kjer rastejo trave in grmičevje in je le malo padavin. Osli so se prilagodili na izjemno visoke temperature. V vročini lahko telesno temperaturo dvignejo za 6,5 stopinje Celzija, ne da bi se slabo počutili. Tako se manj potijo in varčujejo z vodo. V divjini se pasejo dopoldne in proti večeru, v najhujši vročini počivajo.
Edinstven način oglašanja oslov je riganje, ki se sliši zelo daleč. Pri tem izmenično izpihujejo in vpihujejo zrak med vdihom in izdihom. Osli tudi hrzajo, kar je običajno znak, da se bliža nevarnost.
Smukalci
Osli se pasejo in pri tem smukajo trave, lubje, vejice in liste. Rastlinje učinkoviteje prebavijo kot konji. V ZOO Ljubljana Drobtinico hranimo s senom, dodajamo slamo, veje z listi in brikete. V naravi potrebujejo malo vode in brez nje zdržijo do tri dni, v skrajnem primeru pijejo tudi slano vodo.
Konj, osel, mula ali mezeg
Človek je pogosto križal osle in konje, da so nastali različni križanci. Mula je križanec med oslom in kobilo, mezeg pa je križanec med oslico in žrebcem. Oba križanca sta lahko moškega ali ženskega spola, vendar z redkimi izjemami neplodna. Velja pa pravilo, da sta glava in prednji del križancev podobna moškemu predniku, zadnji del trupa pa je bolj podoben ženskemu predniku. Tako glava mule spominja na veliko glavo oslovskega samca. Mule so zelo vzdržljive, in ker so večje, so primerne za vleko tovora. Živijo lahko celo več kot 50 let. Mezgi so manjši in zato primerni v težko dostopnih predelih na strmih stezah, ker nimajo vrtoglavice.
• Osli živijo do 47 let.
• Tečejo s hitrostjo do 50 kilometrov na uro.
• Osli so zelo inteligentni, prijazni, igrivi in učljivi.
• Istrskih oslov je v Sloveniji okoli 2000.
• Na svetu živi okoli 44 milijonov domačih oslov.
Za zdravje in lepoto:
• Mleko oslov je za ljudi bolj zdravo od kravjega mleka. Ima manj maščob in več vitaminov, vsebuje tudi imunoglobine in biopeptide.
• Hipokrat je v antični Grčiji priporočal uporabo oslovskega mleka pri različnih boleznih in težavah.
• Egipčanska kraljica Kleopatra se je kopala v oslovskem mleku in tako negovala svojo lepoto.
• Popeja, žena cesarja Nerona, je uporabljala sedeče kopeli iz oslovskega mleka.
• Napoleonova sestra Paulina je oslovsko mleko uporabljala med svojimi lepotili.
Drobtinico lahko obiščete pri nas v ogradi domačih živali. V mesecu decembru bo polno zaposlena, ko bo ob drugih živalih iz slovenske kmetije skupaj s kamelami »nastopala« na glasbeno-scenskem dogodku Božična zgodba v ZOO Ljubljana.
***
Irena Furlan je biologinja in pedagoška vodja Živalskega vrta Ljubljana.
