Tiskane izdaje
Užival sem v pisanju za rubriko, ki jo berete. V njej sem predstavljal svoje otroke in otroke moje ekipe Hiše eksperimentov.
Rad bi še nadaljeval, vendar je Hiša zajadrala v viharne vode, ko nenadoma ne veš več, kdo je tvoj zaveznik in kdo tvoj sovražnik − ali, lepše povedano, kdo se tvojih uspehov veseli in kdo te zaradi njih sovraži.
Trudim se, da beseda Hiša eksperimentov pomeni tudi kreativnost, radovednost, razmišljanje, spraševanje, postavljanje hipotez, njihovo preverjanje, spoznavanje sebe in svojih meja ter njihovo preseganje. Veliko dajem na ustvarjalni tim, inovativne ideje in originalnost. Obenem pa doživljam plagiatorje, kradljivce idej in uvoznike »instant znanosti in izobraževanja«. Nekateri znanost uporabljajo kot alibi, da bi ljudi zvabili k nakupovanju, otroke pa medtem »priključili na znanost« − pa je vest do otrok mirna, starši lahko gredo na pivo.
Borim se proti enoumju, povprečnosti in brezbrižnosti, borim se za narodov ponos, za zaupanje v državo − ker država smo mi Slovenci in ne tisti, ki nas vodijo. Borim se za ljudi, ki znajo misliti s svojo glavo, ki znajo kritično razmišljati − pa ne le v znanosti, tudi ko gre za usmeritve politike, ko gre za razprodaje slovenskega premoženja in zemlje.
Želim ozaveščati, želim pametno Slovenijo.
In tu zadevam ob kamenje, skale, plavam proti toku in proti vetru. Koliko let že vztrajam (skoraj 20), da bi Slovenija dobila center znanosti, kot se spodobi. Da bi dobila to, kar imajo, denimo, København, Helsinki, Mechelen, Valencia, Barcelona, Neapelj, Winterthur, Brno, Plzeň, Varšava, Budimpešta, Krakov, Gdinia, Trento ... Vsi našteti že imajo center, kjer radovednost dobi krila. Center, ki ni namenjen otrokom (seveda tudi njim), ampak vsem, vsem, ki se želijo učiti, ki imajo vprašanja in ki želijo potešiti svojo radovednost in vedno znova prihajati do novih vprašanj in znanj.
In kaj imamo mi? Hišo eksperimentov na Trubarjevi 39, kjer se na 500 kvadratnih metrih stiska osem zaposlenih, kjer se vsak mesec borimo za sredstva − niti evro ni zagotovljen, vse moramo pridobiti skozi projekte, vstopnine, sponzorstva in donacije.
Očitno mnogim ni do tega, da bi Slovenci razmišljali. Nekoč so rekli: »Kruha in iger« in ljudstvo bo mirno. Zdaj, ko je kruha manj, mora biti zato iger toliko več. Borim se, da bi imeli več pastirjev, zadevam pa ob ljudi, ki si želijo več ovac. Te lahko blejajo, važno je le, da dajejo volno.
V teh nemirnih vodah moram trdno držati krmilo v rokah in izbirati pravšen kot, da lahko cikcakam proti vetru in toku ter se obenem izogibam čerem nad vodo in pod njo. Žal krmila ne smem izpustiti z rok, tudi za pisanje novih prispevkov v rubriko v Kabinet čudes ne. Pa bi rad. V to rubriko in še mnoge druge. A se moram, žal, ukvarjati s tem, da ljudi »navdušujem nad branjem«, da bodo nekoč lahko pisali oni.
Hvala za prijetno druženje z vsemi čudesi. Čudoviti ste!
***
Miha Kos je direktor Hiše eksperimentov
Hišo eksperimentov lahko spremljate tudi na facebooku ali twitterju.
