Včasih so muzejski zakladi tako majhni in za nepoznavalca na prvi pogled neugledni, da jih je mogoče kaj hitro spregledati. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor hranimo enega takih zakladov. Na prvi pogled kupček papirčkov, na katere je nekdo nekaj nakracal. A za poznavalce je to zbirka, ki je enkratna v svetovnem merilu.
Mauthausenske skice Jožeta Polajnka predstavljajo posebno mesto v Polajnkovem likovnem opusu. V taborišču je avtor ustvaril cikel skic na koščkih papirja, od katerih jih 45 hrani Muzej narodne osvoboditve Maribor. Po vsebini in likovnem izražanju se risbe delijo v dve skupini. Prvo predstavljajo človeške figure in portreti taboriščnikov v prevelikih oblačilih in izmozganih obrazov, ki jih je umetnik opazoval ujete v najrazličnejših položajih − pri jedi, ob kratkem počitku ali pa pri prestajanju kazni. Figure in portreti, narisani s svinčnikom, so po likovni plati blizu karikaturi.
Druga skupina so risbe s tušem, ki predstavljajo skupinske prizore, kot so Kamnita pot iz Wienergrabna, Mauthausenski mrtvaški ples s tragami in vagonetami, Želja po skodelici mlačne zelnice, Na bodeči in s tokom nabiti žici − odrešenje obupancev ... Polajnko je s skicami prikazal tragiko taboriščnega življenja, v katerem so taboriščniki izgubili svojo individualnost in so bili prepuščeni skupinskemu umiranju.
Jože Polajnko je nastanek svojih Skic iz Mauthausna opisal takole: »Taborišče, ohlapno napeta vrv med življenjem in smrtjo, ki se je vedno znova prevesila v smrt, me je sililo k upodabljanju vsega, kar sem videl okoli sebe. Toda to je bilo koncentracijsko taborišče, umetnost tu ni mogla zaživeti. In vendar sem začel skicirati. /.../ Slavko, ki je delal v gradbeni pisarni, je kradel papir in mi ga prinašal. Na teh majhnih ukradenih lističih sem risal taborišče, nasilje, grozo, upor in smrt.«
Jože Polajnko se je rodil 5. marca 1915 v Dvorjanah kot četrti otrok materi Alojziji, roj. Sauer, in očetu Francu, trgovcu iz Miklavža pri Ormožu. Po končani osnovni šoli v Slivnici pri Mariboru leta 1925 je šolanje nadaljeval najprej na mariborski gimnaziji, nato pa na meščanski šoli. Leta 1931 se je vpisal na Inženirsko podoficirsko šolo v mariborski kadetnici. Med letoma 1931 in 1934 je služil vojaški rok pri II. pionirskem polku v Karlovcu in v Sandžaku. Po vrnitvi iz vojske se je najprej zaposlil v mariborski Tekstilni tovarni, po veliki tekstilni stavki pa pri železnici. Leta 1937 je odšel v Prago, kjer se je vpisal na grafično šolo, vendar je marca 1938 v tretjem semestru prekinil šolanje ter se vrnil domov. V Mariboru se je pridružil ekipi Totega lista. Leta 1939 se je poročil z Danico Besednjak.
Po okupaciji Jugoslavije se je vključil v odporniško gibanje. Zbiral je material za prvo partizansko četo na Pohorju, ponarejal dokumente za ilegalce ter razmnoževal tisk. Drugega avgusta 1941 so ga Nemci aretirali in zaprli v mariborske sodne zapore. S skupino 91 jetnikov so ga 23. avgusta istega leta odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Iz taborišča so ga izpustili 4. marca 1942.
***
Mauthausenske skice so trenutno na ogled v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.
Dr. Aleksandra Berberih-Slana je direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor.