Tiskane izdaje
Nikola Tesla je že leta 1909 v reviji Popular Mechanics zapisal, da bo v prihodnosti mogoče prenašati brezžična sporočila po vsem svetu. Predvidel je celo napravo, ki ne bo večja od ročne ure, ki jo bo enostavno uporabljati in s katero bomo lahko prenašali govor, glasbo in slike z enega konca sveta na drugega.
Bliskovit razvoj mobilne telefonije se je začel s prvim pogovorom po prenosnem telefonu sredi ulice v New Yorku, ki ga je leta 1973 opravil dr. Martin Cooper, zaposlen pri Motoroli.
V redno prodajo so mobilni telefoni v ZDA prišli leta 1984, v Sloveniji pa se je razvoj mobilnega omrežja začel leta 1991, ko je bila ustanovljena družba Mobitel. Slovenski nacionalni operater mobilnih telekomunikacij je po državi uvedel prvo generacijo mobilnih telekomunikacij − analogni sistem NMT. Tehnologijo so v osemdesetih letih razvili v Skandinaviji, imela pa je tudi pomanjkljivosti. Telefonski aparati so bili pretežki in so potrošili preveč energije, predvsem pa so bili sistemi v tistem času med seboj nezdružljivi.
Pomanjkljivosti so bile odpravljene z razvojem druge generacije mobilnih telekomunikacij, digitalnega sistema GSM. V celoti je bil razvit v Evropi in je omogočal združljivost naprav različnih proizvajalcev. V Evropi je prvo GSM-omrežje začelo delovati leta 1991 na Finskem, v Sloveniji pa je v uporabi od leta 1996. Ene izmed prvih prenosnih telefonov, ki so bili na prodajnih policah v Sloveniji, Benefon-DAVID, Benefon-CLASS, Benefon-FORTE in Iskra WANDERER, prvi in edini Iskrin hišni prenosni telefon z napajalnikom, hranimo tudi v Muzeju pošte in telekomunikacij.
Množični razcvet mobilne telefonije v Sloveniji se je začel leta 1998, ko je Mobitel uvedel blagovno znamko Mobi. Na voljo so bili cenovno dostopni prenosni telefoni. Sistem je omogočal klicanje s pomočjo vnaprej kupljenih kartic. Mobilni telefoni so tako postali uspešnica tudi v Sloveniji. Prva izjemno uspešna prodajna predplačniška paketa sta bila Mobireglja in Mobičuk. Sledili so jima drugi paketi, ki so prav tako nosili imena po redkih slovenskih pticah Mobidetel, Mobibelka, Mobikosec idr.
Trg mobilne telefonije se je v Sloveniji odprl leta 1999 in nanj so vstopili tudi prvi zasebni operaterji.
Postavitev padajočih prenosnih telefonov na stalni razstavi (Tele)komunikacije včeraj, danes, jutri! simbolizira poplavo sodobne tehnologije v vsakdanjem življenju. Foto: Neža Renko
Tretja generacija mobilnih omrežij UMTS se je uveljavila leta 2001, da bi uporabniku ponudila večjo zmogljivost. Nadgradnja standardov GSM je omogočila enostavnejšo in hitrejšo uporabo storitev in sočasen prenos besedila, slik in zvoka. Leta 2001 je družba Mobitel prva dobila dovoljenje za uporabo sistema UMTS v Sloveniji in leta 2004 naročnikom ponudila prve mobilne telefone UMTS.
Leta 2002 je prišel na tržišče eden prvih množično uporabljenih pametnih telefonov na svetu. Telefon BlackBerry je že uporabljal brezžična omrežja za spletno pošto. Vendar se je razvoj pametnih telefonov začel že desetletje prej. Eden prvih na svetu je prišel v prodajo že leta 1993 v ZDA. IBM SIMON osebni komunikator je združeval različne naprave tistega časa: faks, pozivnik, pošiljanje podatkov in telefoniranje. Velika atrakcija so bile aplikacije. Z njimi si lahko igral igre, pošiljal elektronsko pošto in sporočila po faksu, imel je kalkulator, beležnico, svetovno uro, imenik in koledar. Tipkovnico so nadomestili celo z zaslonom na dotik. Prodajno telefon ni bil uspešen, saj so jih v pol leta prodali samo 50.000.
Razvoj standardov se nadaljuje in danes ponudniki že ponujajo storitve nove generacije, imenovane LTE. Ta uporabnikom zagotavlja še večjo zmogljivost prenosa podatkov in storitev ter hitrejši dostop do interneta.
Muzej pošte in telekomunikacij pripoveduje zgodbo, kako je s pomočjo tehnike svet postal manjši, razdalje krajše, sporazumevanje pa enostavnejše in hitrejše. S pomočjo zvočnih knjig (Polh v Gradcu, Miš v nabiralniku, Halo! Se slišimo?) na interaktivnih postajah otroci raziskujejo zvoke iz zgodovine pošte in telekomunikacij ter zgodovine Polhovega Gradca. Ilustracija: Matjaž Dekleva
***
Ajda Kozjek, kustosinja v Muzeju pošte in telekomunikacij.
