Kabinet čudes: Papirnat blagoslov

Postavljanje jaslic je del običaja, ki se ohranja ob praznovanju božiča, drugega največjega krčanskega praznika.

Objavljeno
24. december 2015 16.42
Aleksandra Berberih Slana
Aleksandra Berberih Slana
Jaslice so simbolna miniaturna prizorišča Jezusovega rojstva, prikazanega na panoramsko oblikovani pokrajini s premakljivimi figurami.

Uprizarjanje Jezusovega rojstva se je razvilo iz božičnih iger, ki so jih igrali po cerkvah že od srednjega veka ter iz slikarskih in kiparskih upodobitev.

Začetniki postavljanja jaslic so bili jezuiti, ki so prve jaslice pri nas postavili leta 1644 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Te se niso ohranile.

Iz jezuitskih cerkva se je običaj nato razširil po župnijskih in samostanskih cerkvah. Običajno so jih postavili v zastekljeno vitrino in tako so nastale omarične jaslice. Figure so bile voščene, vlivale in oblikovale so jih predvsem redovnice.

Jaslice so nato kmalu postavljali po dvorih in bogatih meščanskih hišah. Med njimi so bile najbolj razširjene omarične. Najstarejše ohranjene meščanske jaslice pri nas so iz leta 1714, ki so papirnate, figure so poslikane z akvarelnimi barvami in imajo nalepljeno obleko.

Po letu 1800 so se v izdelovanje po slovenskih cerkvah vključili tudi slovenski slikarji: Leopold Layer, Matej Langus, Štefan Šubic in Janez Wolf. Razvili so kulisne jaslice tako, da so iz desk izžagali figure ali prizore in jih pobarvali.

To je izpodbudilo tudi nastanek papirnatih, ki so jih poslikali z akvarelnimi barvami ali jih oblepili s koščki blaga. Po letu 1900 so se jaslice v meščanskih domovih že zlagoma umikale božičnemu drevesu, pod njim pa so začeli postavljati tiskane zložljive jaslice.

Med kmečko prebivalstvo se je navada pričela širiti šele v 19. stoletju. Najstarejše ohranjene figure iz kmečkega okolja pa so iz konca 18. stoletja. Na podeželju so razvili svoj tip postavljanja jaslic - postavili so jih v glavnem bivalnem prostoru v hiši, na trioglato desko v »bogkov kot«.

Z razvojem industrije so se razširile papirnate figure za jaslice, ki so bile na začetku 19. stoletja še ročno delo. To so bile natiskane pole s figurami. S tem se je spremenila tudi konstrukcija hribčka. Figurice so izrezali, zadaj prilepili trščico in jih zapičili v mah.

Po koncu prve svetovne vojne so se v izdelovanje jaslic vključevali tudi mnogi umetniki, ki so figure naslikali na umetniške pole. Med obema vojnama so najbolj znane »jugoslovanske« jaslice Maksima Gasparija.

Nato je na trg začela industrija pošiljati cenene odlitke plastičnih figuric. Te pa je bilo težko postaviti na hribček v bogkovem kotu. Zato se je spremenil tudi prostor za postavljanje jaslic - iz »bogkovega kota« na predalnik.

Zadnja stran papirnatih jaslic.

Priprave  potekajo v adventnem času. To je čas pred božičem in obsega štiri nedelje. V tem času se pripravlja jaslična pokrajina z osvetlitvijo, izdela se hlevček, pripravi se mah, v zadnjih dneh pred božičem pa se postavijo vse figure, razen Svete družine. Nad hlevček se postavi angel.

Na božični večer se v jasli postavi Sveta družina, angela nad hlevom zamenja zvezda repatica, večer pred praznikom Svetih treh kraljev pa se v jasli postavijo še trije kralji.

***

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor v zbirki Prazniki hranimo precej papirnatih zložljivih jaslic, ostanek zbirke pa si lahko ogledate na tej povezavi.

Dr. Aleksandra Berberih-Slana je direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor.