Tiskane izdaje
Znameniti arhitekt Jože Plečnik (1872−1957), ki je s svojim delom pomembno zaznamoval tri evropske prestolnice, Dunaj, Prago in predvsem rodno Ljubljano, je z gradnjo prizidka hiši v Trnovem uresničil svojo dolgoletno željo, da bi bival v stolpu.
Omenjeno željo je svojemu češkemu prijatelju Janu Kotĕri zaupal v pismu že konec leta 1908: »Sem zelo nekulturen patron, z malo smisla za dom itd. Kljub temu mi že desetletja po glavi straši stolp, ki bi ga rad gradil. Spodaj bi bil hlev za mulo, nad njim delavnica, risalnica in stanovanjski prostor. Eno nadstropje bi bilo za hlapca ali za 'gospodinjo' ali za kogar koli drugega in na koncu rastlinjak na strehi. Seveda zaenkrat je jasno: stolp, mula, jaz in vrt.«
Načrt prizidka je zasnoval leta 1923, da bi pridobil prostor za oba brata in sestro z družino, saj so si Plečnikovi želeli ustvariti skupen dom pod isto streho. Jože Plečnik se je namreč jeseni leta 1921 po desetletjih bivanja v tujini preselil nazaj v rodno mesto. Začel je poučevati v na novo ustanovljenem Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani, kjer je študentom predajal znanje do zadnjih mesecev življenja.
Družinsko gnezdo v Trnovem
Po dokončni selitvi iz Prage se je Jože Plečnik odločil, da bo živel v hiši starejšega brata Andreja v Trnovem, ki jo je ta kupil že leta 1915, in ne več pri sestri v mestu, kjer se je začasno naselil. Andrej je hišo s skromnimi prihranki kupil, da bi si po upokojitvi zagotovil miren dom. Za ustvarjalca je bila ta odločitev nujna, saj si je želel urediti primeren prostor za svojo risalnico, kar pri sestri ni bilo mogoče. Tako je za svoje potrebe najprej uredil stari del hiše na Karunovi 4, ki je obsegal kuhinjo v pritličju in dve sobi z risalnico v nadstropju.
Arhitektov starejši brat Andrej je bil duhovnik in je takrat služboval v Kočevju, mlajši brat Janez je bil profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je živel ločeno od svoje žene v stanovanju na Šempetrski cesti (današnji Trubarjevi). Sestra Marija, ki je z družino stanovala v središču mesta, sicer za selitev ni kazala posebnega navdušenja, toda bratje so pričakovali, da bo vseeno prišla, in so načrtovali prostor v hiši tudi zanjo.
Plečnikov načrt prizidka k hiši. Foto: Dokumentacija MGML
Arhitekt je prizidek zasnoval kot valj z dvema okroglima sobama. Zase je namenil sobico v pritličju, oblikovano kot meniško celico, komaj dovolj veliko za posteljo in umivalnik. Svojo risalnico je načrtoval v precej večjem okroglem prostoru z velikimi okni in pogledom na vrt. Za mlajšega brata Janeza je določil sobi v nadstropju, medtem ko naj bi si Andrej in sestra Marija ob svoji selitvi uredila prostore v starem delu hiše. Edini prostor srečevanja družine bi bila kuhinja v pritličju stare stavbe, kjer bi se lahko sestajali ob skupnem obedu.
Prizidek je torej nastal iz spoznanja in potrebe po relativno ločenih prostorih, ki jih je namestil tako, da se prebivalci hiše ne bi preveč motili med seboj. Zato je arhitekt že od začetka načrtoval za prizidek poseben vhod. Tega je uredil na severni strani hiše in vodi v hodnik, ki povezuje staro hišo z dograjenim prizidkom.
Neizpolnjeni namen
Ko je bil novi del hiše leta 1925 dograjen, sta se Jože in mlajši brat Janez kmalu naselila v njem. Brata sta bila različnih značajev, pa tudi njune potrebe in želje so se preveč razlikovale, da bi lahko uspešno sobivala. Janez je bil bolj družabne narave, obiski in njegovo igranje klavirja so arhitekta motili pri delu. Že po nekaj mesecih sta se sprla in Janez se je vrnil v svoje staro stanovanje.
Sestra Marija se nikoli ni preselila v hišo v Trnovem, saj je že leta 1929 umrla, brat Andrej pa je pozneje služboval v samostanu v Repnjah, kjer je umrl leta 1931.
Jože Plečnik pred vhodom v dograjeni valjasti prizidek, oktober 1926. Foto: Dokumentacija MGML
Usoda je odločila, da je naposled le ugledni arhitekt našel tu svoj končni dom. Posest je še povečal z nakupom sosednje hiše in vrta leta 1928, naslednje leto pa si je na južni strani hiše dogradil zimski vrt. Pri opremi je velikokrat uporabljal gradbene elemente in prototipe svojih drugih projektov in preizkušal različne kombinacije domačih materialov in njihovih obdelav. Hišo je sam poimenoval kar »poskusna topla greda«, saj se je marsikateri arhitekturni eksperiment pozneje izkazal kot prava rešitev pri nadaljnjem delu. Plečnik si ni nikoli ustvaril lastne družine, živel je samosvoje življenje, predano umetnosti in ustvarjanju, ki ga je sklenil 7. januarja 1957.
Prenova in skorajšnje odprtje
Plečnikov nečak Karel Matkovič je prevzel vso dediščino po njem. Preselil se je v hišo in skrbno urejal stričevo zapuščino. Njemu gre največja zasluga, da se je Plečnikov prizidek ohranil v skorajda povsem izvirni obliki in opremi. Po njegovi smrti leta 1971 so se dediči odločili za prodajo hiše in posesti z vso umetnikovo zapuščino mestu Ljubljana.
Mestna občina Ljubljana je 1. aprila 1972 ustanovila Arhitekturni muzej Ljubljana in Plečnikova hiša je bila urejena in odprta za javnost kot muzej leta 1974. Kompleks Plečnikovih hiš na Karunovi 4 in 6 z ohranjenim originalnim inventarjem ter pripadajoči vrt je od leta 2009 razglašen za spomenik državnega pomena. Leta 2010 je Plečnikova hiša prešla v upravljanje Muzeja in galerij mesta Ljubljane. V zadnjih dneh letošnjega septembra bo po dveh letih prenove spet odprla svoja vrata in bo prvič v celoti dostopna javnosti.
Pogled na prenovljeno Plečnikovo hišo z vrta. Foto: Blaž Samec/Delo
Poleg ogleda Plečnikovega dela hiše, ki je sam po sebi izjemna kulturna vrednota, saj je eden redkih tako dobro ohranjenih in izvirno zasnovanih ambientov umetnikov na svetu, si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi stalno razstavo o življenju in delu mojstra Plečnika z nekaj izjemnimi maketami, številnimi originalnimi načrti arhitekta, maketo Plečnikove Ljubljane ter njegove osebne predmete. Kompleks bodo zaokrožali muzejska trgovina, prostor za pedagoške in andragoške programe in dogodke, študijsko središče, namenjeno raziskovalcem, in prostori za občasne razstave.
Več o Plečnikovi hiši lahko izveste na spletni strani Muzeja in galerij mesta Ljubljane.
***
Ana Porok je kustosinja za arhitekturo in oblikovanje MGML.
