Pozabljena dediščina Betalovega spodmola

Na obrobju Pivške kotline leži ena najbolje raziskanih in najpomembnejših paleolitskih postaj pri nas.

tor, 07.11.2017, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija, Železniški muzej Slovenskih železnic in Muzej novejše zgodovine Celje.

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

Bila je pozna jesen leta 1932. Franco Anelli, mladi raziskovalec z italijanskega speleološkega inštituta, je raziskoval jame na goli kraški gmajni v okolici Postojne. Iskal je jamo, v kateri bi lahko našel »... ledenodobne nanose s fosilnimi ostanki in sledovi človeških bivališč ...«.

Na obrobju Pivške kotline je njegovo pozornost vzbudila z zahodnim soncem obsijana jama s slikovitim previsnim vhodom. Jamo je Anelli opisal in izmeril, dal ji je ime Jama severozahodno od cerkvice sv. Andreja pri Velikem Otoku in ji v zapisnik italijanskega katastra jam poleg številke 1611 dodal še domači imeni: Caverna Betal in Betalowa jama. Tisto jesen še ni vedel, da je na pragu velikega odkritja.

V Betalovem spodmolu je Anelli še isto leto začel zahtevna in dolgotrajna izkopavanja. Že takoj pod površino je našel dele keramičnih posod, kamnite bruse, kosti domačih živali in plasti oglja. V globljih slojih je naletel na vrsto orodij iz kremena, tufa in jaspisa ter na fosilne ostanke ledenodobnih živali. Ker so bile to prve pleistocenske najdbe v Pivški kotlini, je Anelli v izkopanem materialu videl velik znanstveni potencial.

Izkopavanja v Betalovem spodmolu je izvajal v okviru italijanskega speleološkega inštituta. Speleološki inštitut v Postojni, v okviru katerega je deloval tudi speleološki muzej, je leta 1928 ustanovila Uprava državnih jam v Postojni. Franco Anelli je bil kot asistent na inštitutu in hkrati konservator v muzeju eden redkih redno zaposlenih strokovnih delavcev.

Ker je bil inštitut ustanovljen za celotno Italijo, je imel smelo zastavljen načrt delovanja. Poleg pridobivanja paleontološkega in arheološkega gradiva je vodil jamski kataster, imel obsežno specialno knjižnico in znanstvene laboratorije − tudi za jamske živali. Inštitut je redno izdajal revijo Le grotte d'Italia in več znanstvenih monografskih publikacij.

Izbor predmetov, ki jih je Franco Anelli izkopal v Betalovem spodmolu med letoma 1932 in 1939. Foto: M. Prešeren

Konec uspešnega petnajstletnega delovanja italijanskega speleološkega inštituta v Postojni je bil neposredno povezan z dogajanjem med drugo svetovno vojno − s kapitulacijo Italije jeseni 1943 in z vzpostavitvijo nemške oblasti v Postojni. Zaradi vojnih dogodkov se je Franco Anelli že spomladi tega leta odločil, da bo pomembno gradivo speleološkega inštituta in muzeja iz Postojne odpeljal nekam na varno. Med izbranim in zapakiranim gradivom je bil tudi celoten arhiv arheološkega najdišča Betalov spodmol.

Že pred umikom italijanskih oblastnikov iz Postojne je bilo torej gradivo odpeljano v severno Italijo, v mesto Recoaro pri Vicenzi. Leta 1944 so ga nemške oblasti zasegle in odpeljale v Ukve pri Trbižu in ga nato prepeljale v Pottenstein pri Nürnbergu v Nemčiji. Franco Anelli je kot direktor Postojnske jame ostal v Postojni do pomladi leta 1944.

Pogled na Betalov spodmol pri Postojni, trideseta leta 20. stoletja. Foto: Arhiv Notranjskega muzeja Postojna

Po koncu druge svetovne vojne so zavezniške sile Italiji vrnile zaseženo gradivo. Po zapletenih in dolgotrajnih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo v okviru dogovorov o vračanju kulturne dediščine, ki je bila med vojno odtujena z ozemlja zahodne Slovenije, je bilo leta 1960 med vojno odpeljano gradivo italijanskega speleološkega inštituta vrnjeno v Postojno. Na dolgi poti je bil vsaj del gradiva prav gotovo pomanjkljivo zaščiten, saj se v Postojno ni vrnilo v celoti. Manjkal je tudi del arhiva arheološkega najdišča Betalov spodmol: del izkopanega materiala in vsa pisna dokumentacija.

Vitrina z razstavljenimi predmeti je bila del muzejske postavitve speleološkega muzeja pri inštitutu za speleologijo v Postojni. Foto: Arhiv Notranjskega muzeja Postojna

Odkritje Betalovega spodmola in rezultate Anellijevih izkopavanj štejemo med izjemne dosežke. Poleg predmetov iz mlajših obdobjih zgodovine je Anelli v jamskih plasteh našel tudi ostaline iz obdobja mlajšega paleolitika.

Betalov spodmol je bil po drugi svetovni vojni še enkrat prizorišče velikih odkritij. Priznani slovenski raziskovalec paleolitskih kultur Srečko Brodar je med letoma 1947 in 1953 nadaljeval izkopavanja v spodmolu. Odkrita je bila bogata kultura neandertalca. Betalov spodmol je tako postal ena najbolje raziskanih in najpomembnejših paleolitskih postaj v Sloveniji.

Danes so predmeti Anellijevih izkopavanj, ki so bili po drugi svetovni vojni vrnjeni v Postojno, del zbirk Notranjskega muzeja in bogatijo stalno razstavo KRAS, Muzej krasa.

***

Alma Bavdek, univ. dipl. arheologinja, je muzejska svetnica Notranjskega muzeja Postojna.

Prijavi sovražni govor