Tiskane izdaje
Eden od stebrov zbirke Zakladnica modernosti, ki jo gradimo v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij, je knjiga, prelomno delo slovenske, evropske in svetovne zgodovine vesoljskih znanosti in tehnologij, izvorno naslovljena Das Problem der Befahrung des Weltraums - Der Raketen Motor. Knjiga je izšla konec leta 1928 v nemščini pri založbi Richard Carl Schmidt Verlag v Berlinu.
Njen avtor je Herman Potočnik, tudi avtor stotih, danes ikoničnih prostoročnih risb, inženir in častnik v avstro-ogrski cesarski vojski, sin slovenskih staršev. Knjigo je izdal pod psevdonimom Hermann Noordung, pri čemer še vedno potekajo ugibanja o pomenu vzdevka.
Umrl je ravno v letu uradnega izida knjige, 1929, potem ko je doživel bojišča prve svetovne vojne, tam staknil tuberkulozo in bil invalidsko upokojen, a vseeno diplomiral iz raketnih tehnologij na Dunaju. Za seboj ni pustil mnogo, a vendar je tako rekoč z eno knjigo postal velika osebnost prve generacije pionirjev astronavtike in kozmonavtike.
V zadnjih letih se čedalje bolj potrjuje kot prvi vesoljski arhitekt − »nadgraditelj« v breztežnostnem prostoru. Osrednji Potočnikov izum, opisan v knjigi, je namreč tako imenovano bivalno kolo (nem. Wohnrad). Ta na geostacionarni orbiti, približno 35.900 kilometrov nad Zemljo, z enakomernim vrtenjem okoli svoje osi in posledično sredobežno silo, ustvarja umetno težnost, ki omogoča generacijsko bivanje in potovanje v vesolje. V prvem delu knjige se soočimo s privlačnim in berljivim fizikalnim učbenikom, pa tudi z živahnim, a vedno stvarnim in osredotočenim dialogom s sodobniki.
V drugem delu sledi poglavitni preskok − prva integralna zamisel za polet v vesolje, bivanje in obstoj v vesoljski arhitekturi in povratek na Zemljo, najdemo pa tudi nekaj temeljnih etičnih postulatov, kot je, na primer, zavračanje uporabe vesoljskih tehnologij za vojaške namene in nekaj dolgoročnih obetov za vesoljske programe, ki so še danes presunljivo sodobni in neposredni.
Na današnji Mednarodni vesoljski postaji (MVP) so stvari iz več kot osemdeset let stare knjige bolj otipljive kot kdaj prej. Vrsta rešitev za bivanje v realni breztežnosti je natanko takšna, kot je v knjigi opisal že Potočnik. V umetnosti je knjiga vplivala tudi na emblematični film Stanleyja Kubricka 2001: Vesoljska odiseja iz leta 1968. Postaja iz filma je nadaljevanje ideje Potočnikovega bivalnega kolesa, kot jo je videl scenograf Wernher Von Brauna. Med drugim je scenarist filma Arthur C. Clarke precej ravno zaradi Potočnikovih izračunov geostacionarne orbite postal oče sodobnih informacijskih satelitov. Še zlasti veristično je vsebina knjige udejanjena v filmu Poti k zvezdam (1957) režiserja Pavla Klušanceva. Noordungova knjiga je bila delno prevedena v ruščino že leta 1935. S komentarji in zaznamki posejan izvod Noordungove knjige iz osebne knjižnice (ki je na poti v zbirko KSEVT) še enega pionirja, inženirja Mihaila K. Tihonravova, je dokaz, da je Potočnik vplival tudi na ruski vesoljski program.
Prvič je knjigo Problem vožnje po vesolju izdala Slovenska matica leta 1986 (ponatis 1999), na pobudo dr. Ludvika Toplaka, dr. Antona Železnikarja in dr. Sandija Sitarja, ki je tudi avtor spremne besede. Toplak je takrat vodil perspektivno in v svetovnem merilu konkurenčno računalniško podjetje Iskra Delta, ki je tudi finančno podprlo prvi slovenski prevod.
V zbirki Zakladnica modernosti so trenutno najpomembnejše tri izdaje knjige: izvirnik v nemščini iz leta 1928, izvirnik delnega angleškega prevoda, ki je izšel v ameriški reviji Science, Wonder Stories leta 1929, ter zadnja slovenska izdaja iz leta 2010, ki je bila v Zvezdnem mestu in na Mednarodni vesoljski postaji. Ta izdaja knjige je v celoti dostopna na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije, prav tako tudi nemški izvirnik.
***
Blaž Šef skrbi za stike z javnostmi v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).
