Kabinet čudes: Rdečevrati kenguru, supermama

Zgodaj spomladi − kar bo kmalu − lahko že opazujemo mladiče, ko prvič pokukajo iz vreč.

Fri, 22.01.2016, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija, Železniški muzej Slovenskih železnic in Muzej novejše zgodovine Celje.

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

V Živalskem vrtu Ljubljana v ogradi z imenom Avstralija sobivajo, podobno kot v naravi, rdečevrati kenguruji skupaj z emuji. Skupino kengurujev sestavlja pet samic in dva samca. Stari so od enega do šest let in se pri nas uspešno razmnožujejo. Zgodaj spomladi lahko opazujemo mladiče, ko prvič pokukajo iz vreč.

Kožna vreča

Kenguruje uvrščamo med vrečarje, saj ima samica na trebuhu kožno vrečo, v kateri se mladič, ki se skoti v obliki majhnega zarodka, razvija še 280 dni. Šest mesecev star pokuka iz vreče in jo pri sedmih mesecih prvič zapusti. Mleko sesa do enega leta.

Supermama

Mesec dni po parjenju se skoti centimeter dolg zarodek. Malček se splazi s pomočjo krempeljcev na prvih nogah od rodne odprtine do materine vreče po sledi, ki jo liže samica. V vreči poišče enega od štirih seskov. Ker je premajhen, da bi sam sesal, mu v ustih sesek nabrekne, z mišicami v sesku pa mu samica v usta stiska mleko. Ko je mladič v vreči star sedem mesecev, se skoti drugi mladič in samica se ponovno pari. Jajčece se nekajkrat deli in nato čaka na ugoden trenutek za nadaljnji razvoj. Tako ima ta supermama sočasno tri »mladiče«: oplojeno jajčece v maternici, ki čaka, zarodek, ki je prisesan na sesek v vreči in mladiča, ki že zapušča vrečo in se bo kmalu osamosvojil.

Še en fenomen

Samičine mlečne žleze proizvajajo dve vrsti mleka: mleko, bogato z beljakovinami, za zarodek, da hitro zraste, ter mleko, bogato z maščobami, za starejšega mladiča, ki potrebuje energijo za gibanje.

Vsestranske noge

Sprednje noge so kratke. Kenguruju z njimi primejo veje in jih povlečejo k ustom, da pridejo do slastnih listov. Uporabljajo jih za čiščenje kožuha, držanje vreče, ko jo čistijo, in za medsebojne spopade. Z daljšimi zadnjimi nogami delajo dolge skoke, pri čemer si pomagajo s sprednjimi nogami in dolgim, močnim repom.

Rastlinojedi skakači

Rdečevrati kenguruji živijo v travnatih pokrajinah Avstralije. Hranijo se s travami, z listi lesnatih rastlin, vejami in lubjem. Uvrščamo jih med srednje velike kenguruje z višino do 90 centimetrov in težo do 20 kilogramov. Živijo do 15 let.

Foto: ZOO Ljubljana

Naravni vrtnarji

Kenguruji z objedanjem poganjkov in zelišč preprečujejo zaraščanje travišč z grmovjem in drevesi. Med skakanjem teptajo tla, tako potiskajo semena v zemljo in s tem omogočijo uspešnejšo kalitev semen. Na kožuhu semena tudi raznašajo. Z urinom in iztrebki pognojijo tla.

Niso ogroženi

V naravi živi okoli 15 milijonov rdečevratih kengurujev. Njihova številnost je stabilna in populacija je splošno razširjena na številnih območjih, zato niso ogroženi. Številni kenguruji so žrtve prometnih nesreč, saj se pogosto zadržujejo na robu cestišč. Pri tem ne pomagajo zvočna in svetlobna opozorila, s katerimi so opremljena vozila. Ponekod jih gojijo za meso in usnje, drugod jih preganjajo in lovijo v pasti. Kmetje pred njimi varujejo svoje pašnike in vodne vire, ki jih potrebujejo za ovce in krave.

Foto: ZOO Ljubljana


Simbol Avstralije

Kenguru je skupaj z emujem upodobljen na Avstralskem grbu in tudi na avstralskem dolarju. Veliko avstralskih športnih ekip se imenuje po kengurujih.

Kangatarjanci

V Avstraliji je vedno več kangatarjancev. To so ljudje, ki od mesa jedo le meso kengurujev, češ da je uživanje le-tega do okolja prijazno, ker, na primer, v primerjavi z govedino ne zvišuje vsebnosti toplogrednih plinov, prav tako pa meso vsebuje malo maščob. Večina pobitih kengurujev izhaja iz divjine v okviru uravnavanja populacij v naravi in naj bi bili humano usmrčeni.

Pa še to

• Zelo dobro slišijo. Vsak uhelj kenguruja se lahko obrne za 180 stopinj.
• Pri odskoku kenguru vdihne, pri doskoku pa izdihne.
• Izredno dobro vohajo. Njihov voh lahko primerjamo z vohom morskih psov.

Rdečevrate kenguruje lahko obiščete v njihovi ogradi na programu poletne počitnice za otroke. Ker pa so plašni, se obiskovalcem ne približajo.

Lepo vabljeni!

***

Irena Furlan je biologinja in pedagoška vodja Živalskega vrta Ljubljana.

 


Prijavi sovražni govor