Kabinet čudes: Risbe iz koncentracijskega taborišča Dachau

Med posebej dragocenimi deli muzeja so risbe iz nemških taborišč, saj je bilo ustvarjanje tam prepovedano in smrtno nevarno.

pet, 15.01.2016, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija, Železniški muzej Slovenskih železnic in Brlog igrač iz Muzeja novejše zgodovine Celje

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

Ena izmed najpomembnejših zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije je likovna zbirka, ki med drugim vsebuje glavnino opusov pomembnih slovenskih umetnikov in tudi samoukov iz obdobja druge svetovne vojne, to je likovnih del, ustvarjenih v nemških in italijanskih koncentracijskih taboriščih, v zaporih in med narodnoosvobodilnim bojem.

Med posebej dragocenimi deli so risbe iz nemških taborišč, saj je bilo ustvarjanje tam prepovedano in smrtno nevarno, zato je teh del ohranjenih mnogo manj kot tistih, nastalih v italijanskih taboriščih, kjer je bilo takšno ustvarjanje celo dovoljeno.

Največ teh del je nastalo v taborišču Dachau, 394 risb, a večino izmed njih so umetniki ustvarili, ko je bilo taborišče že osvobojeno, le nekaj risb je nastalo pred njegovo osvoboditvijo, medtem ko je taborišče še delovalo.

Med njimi muzej hrani izredno dragocen opus 78 risb na 65 listih manjšega formata − od listov A5 do papirnih odrezkov, od katerih najmanjši meri 6 x 4 centimetre, ki jih je v koncentracijskem taborišču Dachau v letih 1944 in 1945 narisal znani arhitekt, grafični oblikovalec, risar, alpinist ter varuh naravne in kulturne dediščine Vlasto Kopač (rojen 3. 6. 1913, umrl 27. 4. 2006).

Dva jetnika podpirata tretjega (na zbornem mestu), marec 1945, svinčnik. Risba: Vlasto Kopač

Ohraniti mu jih je uspelo, ker je kot interniranec dobil priložnost delati v knjigoveznici, kjer je bil na voljo tudi potreben material za risanje, in predvsem ker je bil izjemno pogumen, saj je z risanjem tistega, kar je videl, tvegal lastno življenje. Nastale risbe je shranjeval v razcepljeni in ponovno zlepljeni lepenki, nekakšni torbi, ki jo je vlagal med odpadni knjigoveški material.

Jetniki vlečejo cestni valj, 1944−1945, svinčnik. Risba: Vlasto Kopač

Pogled iz knjigoveznice (Interniranci pri delu), 14. 4. 1944, perorisba s tušem. Risba: Vlasto Kopač

Na semenj v kopalnico, 19. 4. 1944, perorisba s tušem. Risba: Vlasto Kopač

Transport z zapada, april 1945, svinčnik. Foto: Vlasto Kopač

Kopač je pri delu v knjigoveznici imel skozi okno pogled na velik »Apellplatz« (zborno mesto), kjer so se pred njegovimi očmi vrstili številni pretresljivi prizori − vrste izstradanih in izčrpanih internirancev, novoprispeli transporti izmučenih internirancev, delitev hrane prestradanim jetnikom, mučenje jetnikov in teror esesovcev.

Med delom, ki ga je moral opravljati v knjigoveznici, je dvignil pogled in pri tem skozi okno uzrl prizore, ki jih je nato skrivaj in na hitro upodobil in dokumentiral na majhnih lističih iz papirja.

Upodobil pa je še številne prizore iz vsakdanjega življenja v taborišču; jetnike v barakah, na prisilnem delu, jetnike žive okostnjake, kot žrtve mučenja in terorja, dokumentiral pa je tudi smrt − bodisi mrtvega jetnika v taboriščni mrtvašnici, jetnika, ki je umrl na bodeči žici, nabiti z elektriko, ali obešene jetnike v taboriščni kopalnici.

Samomor interniranca ob ograji, 1945, perorisba s tušem. Foto: Vlasto Kopač

Risbe so pravi dokument dogajanja v taborišču in nazoren dokaz življenja v njem, obenem pa so primer odporniškega delovanja umetnika, ki se je odločil, da bo zločinsko dogajanje v taborišču narisal na koščke papirja in jih ohranil kot dokaz za tiste, ki tega niso ali ne bodo doživeli in si niso ali si ne bi niti mogli predstavljati, da je kaj takega sploh mogoče, posebej pa zato, da se teh pretresljivih prizorov ne bi nikoli pozabilo in da bi bili bodočim generacijam v opomin, da se nekaj podobnega ne bi nikoli več ponovilo.

Zato smo lahko hvaležni sodelavcem Muzeja spominskega obeležja koncentracijskega taborišča v Dachauu (KZ Gedenkstätte Dachau), da so izbor 30 originalnih Kopačevih risb, poleg nekaj predmetov iz zasebne zbirke Kopačeve hčerke, gospe Mojce Kopač, v muzeju v Dachauu med 27. aprilom in 2. septembrom 2012 predstavili na razstavi Zamenjani pogled − Risbe Vlasta Kopača iz koncentracijskega taborišča Dachau 1944−1945.

Omenjena razstava je bila v letu 2013 na ogled tudi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, kjer smo počastili tudi stoto obletnico rojstva Vlasta Kopača. Obe razstavi je pospremil tudi katalog z istim naslovom v nemški in slovenski verziji, kjer so Kopačeve risbe objavljene v celoti.

***

Jožica Šparovec, višja kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Povezane novice

Dosje: Kabinet čudes
14. januar ob 15:00
Pustite se zapeljati v čudežni svet znanja.
Prijavi sovražni govor