Kabinet čudes: S slovenskim kolesom leže do rekorda

Damjan Zabovnik je leta 2015 postal četrti zemljan na svetu, ki mu je uspelo z močjo lastnih mišic preseči hitrost 80 milj na uro.

Tue, 15.03.2016, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija, Železniški muzej Slovenskih železnic in Muzej novejše zgodovine Celje.

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

Med novejše pridobitve zbirke koles Tehniškega muzeja Slovenije spadata tudi dva prototipa ležečih koles izvirne zasnove. Zasnoval in izdelal ju je Damjan Zabovnik, da bi postavil hitrostni rekord z vozilom na mišični pogon.

Izvirnost zasnove njegovih koles se kaže v tem, da je kolesar obrnjen v nasprotno smer vožnje, kar omogoča zelo nizko konstrukcijo z majhnim zračnim uporom.

Koles posebne zasnove, kjer kolesar med vožnjo skoraj leži in jim zato nekateri pravijo tudi »lezikoli«, vse do 80. let 20. stoletja na Slovenskem nismo poznali. Takrat sta se nad njimi navdušila brata Zabovnik iz Velenja, Samo in Damjan. Drugi se je kmalu odločneje lotil razvoja in izdelave koles te vrste po lastni zamisli, nekaj tudi za trg. Z enim od njih je prekolesaril Alpe in navdušil skupino privržencev, ki ga je spremljala na potovanjih po Himalaji in Bližnjem vzhodu.

Leta 2001 si je Damjan Zabovnik postavil poseben cilj. S kolesom lastne zasnove se je odločil postaviti nov svetovni hitrostni rekord vozil na mišični pogon v vožnji na 200 metrov z letečim startom.

Razvoja se je lotil povsem na novo, brez posnemanja že obstoječih vozil. Izdelal je kolo, s katerim kolesar vozi nazaj, torej v vzvratni smeri. Njegovo kolo je zato zelo nizko in ima nizek zračni upor.

K projektu je pritegnil več sodelavcev, strokovnjakov na področju predelave kompozitnih izdelkov aerodinamike in varjenja kolesarskih okvirjev. Z nasveti sta mu pomagala tudi takratni svetovni rekorder Sam Whittingham in rekorder Združenih držav Amerike Matt Weaver.

Do dirke »World Human Powered Speed Challenge«, ki je potekala od 15. do 20. septembra 2003 pri mestecu Battle Mountain (Nevada, ZDA), je bilo njegovo kolo Elvie 1 nared.

Eivie 1. Foto: Blaž Zupančič

Z njim naj bi hitrostni rekord na 200 metrov z letečim startom poskušal izboljšati tekmovalec kolesarskega kluba Krka iz Novega mesta in večkratni nosilec slovenskih hitrostnih rekordov v kolesarstvu Matjaž Leskovar.

Žal vse ni šlo po načrtih in v odločilnem trenutku je moral Damjan Zabovnik na tekmi kar sam zlesti v vozilo in nastopiti, čeprav za to ni bil pripravljen.

 

Eivie 2 na dirkališču. Foto: Arne Hodalič

S hitrostjo 109,8 kilometra na uro svetovnega rekorda ni postavil, mu je pa uspelo malo izboljšati evropski rekord, ki je znašal 108,5 kilometra na uro.

Leta 2004 je Damjan Zabovnik izdelal novo, izboljšano različico kolesa podobne zasnove Elvie 2, s katero je dosegal še odmevnejše rezultate. Še istega leta je na tekmovanju v Battle Mountain dosegel hitrost 119,11 kilometra na uro, kar še ni bilo dovolj za rekord.

Še zadnji popravki in nastavitve na kolesu Eivie 2 pri izdelovalcu okvirja, podjetju Akrapovič. Foto: Arne Hodalič

S tem vozilom pa je julija 2008 postavil svetovni rekord v enourni vožnji (87,123 kilometra) in ga obdržal eno leto. Leta 2009 je z istim kolesom postavil še nižinski svetovni hitrostni rekord na 200 metrov z letečim startom, in sicer 107,2 kilometra na uro.

Najhitreje vozijo namreč v Nevadi na nadmorski višini 1400 metrov, kjer so pogoji za doseganje visokih hitrosti najugodnejši.

Kolo Eivie 2 je Damjan Zabovnik uporabljal vse do leta 2009, ko je izdelal nov, izboljšan model Eivie 3. Prototip Eivie 1 je Tehniškemu muzeju Slovenije poklonilo podjetje Akrapovič, ki je izdelalo okvir iz titanovih zlitin za drugo, izboljšano izvedbo kolesa Eivie 2.

Eivie 1 v zbirki dirkalnih koles na razstavi dve kolesi in par nog v Bistri. Foto: Jaka Blassuto

Zadnjega je letos poleti muzeju doniral Damjan Zabovnik osebno. Zdaj tekmuje že s svojim četrtim kolesom te vrste. Z njim je leta 2015 v Nevadi dosegel hitrost 128,75 kilometra na uro in postal četrti zemljan na svetu, ki mu je uspelo z močjo lastnih mišic preseči hitrost 80 milj na uro.

***

Mag. Boris Brovinsky je muzejski svetnik Tehniškega muzeja Slovenije (v Oddelku cestnega prometa).

Prijavi sovražni govor