Skalni virtuozi

Alpski kozorogi imajo izjemne plezalne sposobnosti, v naravi živijo na pobočjih Alp do višine 3200 metrov nad morsko gladino.

Objavljeno
29. september 2016 11.25
Irena Furlan
Irena Furlan

Že domače koze so zelo spretne in poskočne, njihovi sorodniki kozorogi pa so pravi alpinisti. Tudi na skoraj navpičnih stenah najdejo najmanjše police in izbokline, kjer spretno lovijo ravnotežje na svojih parkljih. Njihove izjemne plezalne sposobnosti jih varujejo pred plenilci, pred gorskim mrazom pa jih ščiti gost kožuh. Prilagojeni so na življenje v visokogorju. V naravi živijo na pobočjih Alp, do višine 3200 metrov nadmorske višine. Čez dan se zadržujejo nad gozdno mejo, v skalovju in nizkem rastju, ponoči pa se radi spustijo v gozd in se tam hranijo.

Številna čreda

Sredi poletja smo skalne virtuoze, alpske kozoroge, preselili v posodobljeno in obnovljeno ogrado. Načrtovanje obnove in sama gradnja sta bila zelo zahtevna zaradi strmega terena in erozije. Alpski kozorogi v obnovljeni ogradi bivajo že dva meseca. Nanjo so se navadili in se dobro počutijo. Zadovoljno objedajo podrast in poganjke. Mladiči sledijo samicam in sestavljajo »igralne skupine« ter se družno podijo po ogradi in učijo spretnosti, ki jih bodo potrebovali, ko odrastejo. Čreda šteje 29 živali, od tega imamo v letošnjem letu kar šest mladičev.

Posebnosti nove ograde

Ograda je velika okoli dva tisoč kvadratnih metrov in obdana s štirimetrsko ograjo, saj kozorogi lahko z mesta skočijo do dva metra, z zaletom pa kar štiri metre. V ogradi je vodni izvir, ki poleg strmega terena povzroča dodatno erozijo, zato smo ga utrdili s skalami, v spodnjem delu pa uredili drenažo in ga speljali pod potjo, nazaj v njegovo strugo. Teren smo v zgornjem delu dodatno utrdili s skalami, po katerih kozorogi radi plezajo, v spodnjem delu pa smo uredili dve zemljanki, ki podpirata teren in preprečujeta erozijo. Vanju smo namestili jasli in napajalnike.

Čreda kozorogov v ZOO Ljubljana šteje 29 živali, od tega je v letošnjem letu kar šest mladičev. Foto: Petra Hrovatin/ZOO Ljubljana

Rastlinojedci

Kozorogi se v naravi hranijo predvsem s travami in zelišči, pa tudi s poganjki, listjem in lubjem. V zimskih mesecih se pogosto spuščajo v nižje lege, kjer je manj snega in je rastlinska hrana lažje dostopna. V Živalskem vrtu Ljubljana imajo stalno na voljo seno in lizalni kamen za divjinske živali, v sezoni tudi sveže trave in veje z listi. Dodajamo jim vitamine. V napajalnikih imajo stalno svežo vodo.

Zimsko odganjanje tekmecev

Čez leto živijo samice z mladiči v skupinah po deset do 20 živali, samci pa so samotarji ali se združujejo v manjše skupine. Pozimi nastopi paritvena sezona in samci se pridružijo samicam. Da si pridobi pravico do parjenja s skupino samic, mora samec najprej odgnati tekmece. To počne z zastraševalno držo in, če to ne zaleže, tudi z dejanskim spopadom z rogovi. Brejost traja od pet do šest mesecev, nato pa samica običajno skoti enega mladiča. Mladič je zelo samostojen in že dan po kotitvi spretno sledi samici po strmem skalovju. Kozorogi spolno dozorijo v enem letu, a se prvič parijo šele pri dveh ali treh letih.

Pomembni za gorski ekosistem

Ti neverjetni gorski akrobati v svojem življenjskem prostoru opravljajo številne pomembne naloge. Najpomembnejša med njimi je objedanje. Grizljajo namreč trave, zeli, mahove, grmičevje in drevesca. Na ta način po eni strani omejujejo razrast rastlinja, hkrati pa sprožajo rast mladih sočnih poganjkov. S svojim iztrebki bogatijo revno visokogorsko prst. Čeprav so naravni plenilci alpskih kozorogov danes redki, posamezne živali lahko postanejo plen risov, volkov, medvedov ali lisic, mladiči pa lahko končajo tudi v krempljih večjih ujed. Za celoten, sicer s hranili razmeroma reven visokogorski ekosistem, imajo pomembno vlogo tudi ostanki naravno poginulih živali.

Mnogim votlorogom rogovi poleti rastejo hitreje kot pozimi − tako na rogovih nastanejo nekakšne letnice, s pomočjo katerih lahko ugotovimo starost živali. Foto: Petra Hrovatin/ZOO Ljubljana

Ali veš?

• Rogove imajo tako samci kot samice, a so pri samcih mnogo daljši in lahko dosežejo več kot meter.
• Alpski kozorogi se lahko v naravi križajo z domačimi kozami. Križanci so načeloma plodni in s starostjo vedno bolj podobni kozorogom.
• So pravi prežvekovalci, kar pomeni, da imajo štiridelni želodec in že delno prebavljeno hrano vračajo po požiralniku navzgor in jo ponovno prežvečijo.
• Številnim votlorogom rogovi poleti rastejo hitreje kot pozimi. Tako na rogovih nastanejo nekakšne letnice, s pomočjo katerih lahko ugotovimo starost živali.
• Ljudje so že vse od antičnih časov tako rekoč vsem delom kozorogovega telesa pripisovali zdravilne ali magične lastnosti. Skorajda ni bilo bolezni, ki je kakšen del kozoroga ne bi mogel pozdraviti, kozorogove pripravke so uporabljali tudi za obrambo pred čarovniškimi uroki.
• Kozorogovo meso je bilo zelo verjetno na jedilniku že od prazgodovinskih časov. Leta 1991 so na ledeniku v italijanskih Ötztalskih Alpah po naključju odkrili dobro ohranjeno truplo moškega iz časa neolitika, staro več kot 5000 let. Poimenovali so ga »Ledeni mož« ali »Ötzi«, analiza želodca pa je pokazala, da je bil njegov zadnji obrok kozorogovo meso.

***

Vabljeni na opazovanje alpskih kozorogov v jesenskem in zimskem času, ko se začne obdobje parjenja in so še posebno dejavni. Danes lahko kozoroge opazujete na dveh nivojih. Spodaj, ko se hranijo, iz zgornjega lesenega podesta pa pri sončenju in plezanju po skalah. Pri tem lahko opazujete njihovo neverjetno spretnost.

***

Mag. Irena Furlan je biologinja in pedagoška vodja v Živalskem vrtu Ljubljana.