Kabinet čudes: Taksi očka

Črne čopičarke so inteligentne, podobno kot šimpanzi, razširjene so v južni osrednji Braziliji, tudi v Riu de Janeiru.

Tue, 01.03.2016, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentovSlovenski etnografski muzej,Botanični vrt Univerze v LjubljaniMuzej novejše zgodovine SlovenijeKulturno središče evropskih vesoljskih tehnologijŽivalski vrt LjubljanaPark vojaške zgodovineMestni muzej LjubljanaMuzej narodne osvoboditve MariborTehniški muzej SlovenijeModerna galerijaŽelezniški muzej Slovenskih železnic inMuzej novejše zgodovine Celje.

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

Črne čopičarke, male marmozetke iz Južne Amerike, lahko v Živalskem vrtu Ljubljana obiščete pri šimpanzih. Družino sestavljajo samec in samica ter njuni različno stari potomci.

Mladičev je kar osem, najmlajša dva sta stara dober teden. Črne čopičarke so inteligentne, podobno kot šimpanzi. Njihovi obrazi so zelo podobni človeškim, s tankimi ustnicami, drobnim nosom in očmi, ki jih obdajajo veke s tankimi obrvmi.

Taksi očka

Pri vzreji imajo veliko vlogo samec in starejši mladiči, ki najmlajše prenašajo na hrbtih. Po tem so marmozetke edinstvene med opicami. Samica novorojene mladiče samo doji, in ker jih ne prenaša, prihrani pri energiji. Dva meseca stari lahko samostojno spremljajo skupino.

Samec in starejši mladiči podajajo hrano samici in najmlajšim mladičem. Tako krepijo medsebojne vezi in si pridobijo izkušnje za lastno starševstvo. Vezi utrjujejo tudi z medsebojnim negovanjem kožuha.

Mestni prebivalci

Črne čopičarke so razširjene v južni osrednji Braziliji. Naseljujejo tudi glavno mesto Rio de Janeiro. Njihovo naravno okolje je sicer tropski deževni gozd, kjer bivajo visoko v krošnjah dreves.

Življenjski prostor označujejo z oglašanjem, z medsebojnim preganjanjem ter svarilnim razkazovanjem, prav tako pa tudi z izločki dišavnih žlez na prsih in ob spolovilih.

Monogamni starši

Samec in samica preživita skupaj vse življenje. V družini je lahko do 14 članov, to so različno stari mladiči, ki se rojevajo dvakrat na leto. Samica lahko skoti do štiri mladiče, ki se osamosvojijo stari leto in pol. Običajno preživita le dva.

Črni čopki na uhljih

Ime so dobile po črnih čopkih dlak na uhljih. Dlaka na njihovih glavah je skoraj črna, po telesu pa rjavo in sivo obarvana. Imajo dolg rep, ki je belo in črno obročkast.

Foto: ZOO Ljubljana

Rep jim pomaga pri lovljenju ravnotežja, z njim se ne morejo oprijemati. Tehtajo lahko do 350 gramov in zrastejo do 21 centimetrov. Živijo lahko do 16 let.

Prehranski specialisti

Črne čopičarke so vsejede. Njihova hrana je 61 odstotkov rastlinskega in 39 odstotkov živalskega izvora. Sestavljajo jo sadeži, žuželke in drevesni sokovi, ki so nujni za njihovo dobro počutje. Marmozetke so edini primati, ki lahko sami navrtajo drevesno skorjo. V ustih imajo velike sekalce.

Spodnji so podobni dletu, z njimi tešejo odprtine, ki so ovalne oblike, široke lahko do 15 centimetrov. Z iztrebki in na dlaki raznašajo semena dreves in tako vplivajo na razširjanje drevesnih vrst.

Naravni insekticid

V naravi jih motijo piki žuželk, še prav posebej komarjev, ki prenašajo jajčeca zajedavske muhe dermatobije. Komar jajčeca odloži na kožo čopičarke. Iz jajčeca se izležejo ličinke, ki povzročajo gnojne ciste. Čopičarke si pomagajo tako, da ujamejo stonogo železno kačico, ki, kadar je vznemirjena, skozi povrhnjico izloča strupeno snov.

Foto: ZOO Ljubljana

Čopičarke jo drgnejo med dlanmi in si z njenimi izločki natrejo dlako in kožo. Tako se na naraven način ubranijo pred komarji in drugimi žuželkami.

_______________________________________________________________________________________

Pa še to

• V naravi niso ogrožene, kljub temu da jih ljudje lovijo za hišne ljubljence in izsekavajo tropski deževni gozd, kjer so razširjene.
• Na istem drevesu pogosto mirno sobiva več skupin črnih čopičark. Skupine označujejo svoj teritorij, a verjetno z namenom preganjanja drugih vrst, in ne drugih skupin svoje vrste.
• Črne čopičarke so plen številnih večjih živali. Pri obrambi pred plenilci se zanašajo predvsem na pozorno opazovanje okolice in značilne opozorilne klice.
• Zaradi zanimivega spolno vezanega dedovanja genov za barvni vid imata le dve tretjini samic barvni vid podoben ljudem, vsi samci in nekatere samice pa razločijo manj barv.

________________________________________________________________________________________

Spoznajte črne čopičarke v živo

Družino črnih čopičark vam bomo predstavili ob materinskem dnevu, ko pripravljamo posebno vodenje za družine z naslovom Najzabavnejše iz družinskega življenja živali. Poleg njih bomo spoznavali tudi živalski otroški vrtec, izvedeli, kako se nojevka znebi konkurence, kateri novorojenček mora preplezati »Triglav« in kako nekateri mladiči prepoznajo svojo mamo.

Sobota in nedelja, 19. in 20. marec 2016
Ob 10.00, 12.00, 14.00 in 16.00 uri.

Čas trajanja: 90 minut, primerno za družine.
Cena: 1,00 Evro + vstopnina po veljavnem ceniku.

Prijavi sovražni govor