Kabinet čudes: v spiralnem krogu večnosti

Leta 1850 je slovenski misijonar iz južnega Sudana v prinesel v domovino lep primer otroške ogrlice z obeskom dvojne spirale.

Objavljeno
23. december 2014 16.38
Marko Frelih
Marko Frelih

Spirala verjetno spada med najstarejše simbole na svetu. Človek je spiralo uporabil, da bi razumel večni ciklus umiranja in oživljanja narave in spiralni simbol prenesel v svoj miselni svet kot element vitalne življenjske energije, ki se pojavlja med neskončnim prepletanjem življenja in smrti.

Spirala je simbol univerzalne dinamike, ki deluje na vertikalni ter horizontalni ravni in je simbol univerzalne Gospodarice rojstva, ki so jo poznale civilizacije v dobi, ko je bila Sahara še rodovitna dežela.

Dvojna spirala je bila njen simbol, ki se je skozi tisočletja razširil med različne kulture in je do danes ostal prisoten kot amulet za zaščito nosečnic in otrok. Podobno kot kavri polže tudi spiralo povezujemo s plodnostjo in materinstvom, zato pogosto nastopata skupaj.

Afriška maska iz sredine 20. stoletja nazorno prikaže kombinacijo kavrijev in spirale v simbolnem pomenu, ki je vezan na obred, s katerim plesalec izraža prošnje in zahvale duhovom prednikov.

V spirali se nevidne sile zla izničijo

Leta 1850 je slovenski misijonar dr. Ignacij Knoblehar iz južnega Sudana prinesel v domovino lep primer otroške ogrlice z obeskom dvojne spirale, ki ima izrazito apotropejski pomen, saj se nevidne sile zla izničijo v neskončnem spiralnem vrtenju. Spiralo najdemo vedno na vidnem mestu kot vzorec na obleki ali kot nakit.

Na razstavi je prikazan zanimiv primer spiralnega okrasja, ki ga nosijo sodobne Masajke in ima v osnovi verjetno sorodno vlogo kot spiralni nakit žensk v železni dobi na Slovenskem.

Masajska ogrlica je tipološko zelo blizu t. i. fibuli očalarki, s katero so si ženske spenjale oblačila v zadnjem tisočletju pred Kristusom. Za primerjavo sta na razstavi bronasti fibuli iz Trnovega pri Ilirski Bistrici (8. stol. pr. Kr) in iz Križne gore (7. stol. pr. Kr.).

Na Malti popolnoma zasvojeni

Spirale so ves čas človeške zgodovine prisotne predvsem v posmrtnem kultu. Megalitske kulture na Malti so bile popolnoma zasvojene s spiralo, ki spremlja Veliko boginjo ali Gospodarico rojstva in nastopa tudi v kontekstu grobne arhitekture v Tarxienu.

Podobno velja za mogočno gomilo Newgrange na Irskem, ki je nastala pred 5200 leti. Njen obod, glavni vhod, hodnik in grobno komoro zaznamujejo kamniti bloki z vrezanimi spiralami.

Spirala je osvojila mediteranske kulture in dosegla velik razmah v grški kulturi, kjer se že v Mikenah pojavi kot osrednji simbol ideje o večnem življenju. V Egiptu jih najdemo na posebnih pogrebnih čolnih ali pa so naslikane v grobnicah.

Pri obredu maziljenja faraona Tutankamona si je njegova soproga desnico okrasila s spiralno zapestnico: maziljenje je del svetega obreda, s katerim mladi kralj vstopa v posmrtno Ozirisovo kraljestvo, okras zapestnice pa prinaša simbolno sporočilo o neskončnem spiralnem prepletanju življenja in smrti.

***

Posebno mesto predstavitvi spirale je namenjeno na razstavi Magija amuletov v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je na ogled do 18. februarja 2015.

Preberite katalog razstave Magija amuletov

Dr. Marko Frelih je kustos za zbirke iz Afrike in Amerike v Slovenskem etnografskem muzeju