Tiskane izdaje
Zapeljivo rdeče bleščeče, našobljene v poljubček ima namreč rastlina Psychotria elata (Sw.) Ham. Seveda ne gre za prave ustnice, kot jih ima človek, ampak za podporne liste socvetja. Zaradi neomejene človeške domišljije, ki vodi v različne asociacije, pa je rastlina zaradi izzivalnega videza svojih podpornih listov kaj kmalu dobila lokalno ime »vroče ustnice« (angl. Hot lips).
Psihotrija je doma v deževnih gozdovih Srednje in Južne Amerike. Najbolje uspeva v gozdni podrasti, kjer je dovolj humusa, vlage in kjer rastlino pred neposrednim soncem ščitijo večja drevesa. Navadno se razrašča kot grm, lahko pa doseže tudi višino manjšega drevesa. Njeni listi so ovalni, enostavni in bleščeče zeleni. Na koncu veje se najprej razvijeta dva nasprotiležeča podporna lista socvetja, ki sta sprva še zelena, nato se obarvata bleščeče živo rdeče. Skupaj tvorita obliko ustnic. Nato se pričneta razpirati in v njuni sredini se že pojavijo popki cvetov. Z nadaljnjim razpiranjem podporna lista naredita prostor belim cevastim zvezdasto oblikovanim cvetovom. A s tem še ni konec njenega vzbujanja pozornosti.
Ko se cvetovi oprašijo, na njihovem mestu nastanejo intenzivno modri okrogli plodovi. So pravi barvni kontrast rdečima podpornima listoma. Z vso to igro barv rastlina privablja najprej opraševalce in nato še prenašalce semen. Kajti v senčni podrasti tropskih gozdov morajo rastline na najrazličnejše načine opozoriti nase, zato da jim živali pomagajo pri razmnoževanju.
Vrsto P. elata oprašujejo predvsem metulji in kolibiriji. Zadnji še posebej radi obiskujejo vrste z rdečimi cvetovi. Ker pa ima P. elata bele cvetove, sta rdeča podporna lista tista, ki privabita kolibrije. Njen videz so kaj hitro izkoristili tudi za simbolne namenein tako si jo v Srednji Ameriki podarjajo na valentinovo.
V tradicionalni medicini so jo uporabljali tudi za zdravilne namene, in sicer proti bolečinam, artritisu, za povečevanje fertilnosti in za zdravljenje impotence. Žal je opisana vrsta v naravi že ogrožena, zaradi izginjanja tropskih deževnih gozdov.
V rod Psychotria spada kar okoli 2000 različnih vrst. Ena izmed vrst, sorodnica vrste P. elata, je zasajena tudi v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Gre za vrsto Psychotria bacteriophilla Valeton. Sicer nima tako izzivalnega slovesa kot njena sorodnica, ima pa eno izmed drugih zanimivih lastnosti.
Vrtičkarji prav dobro poznamo pomembno vlogo stročnic na našem vrtu. Poleg njihove uporabe za hrano jih v vrtove sadimo tudi zato, ker tla bogatijo z dušikom. Na koreninah imajo namreč koreninske nodule, v katerih se nahajajo simbiontske bakterije. Le-te so sposobne vezati prosti dušik iz zraka in ga pretvoriti v nitrate, ki jih lahko nato rastline uporabijo za svojo rast. P. bacteriophila pa ima simbiontske bakterije prisotne v nodulih na zelenih listih. To so odkrili že leta 1902, ko je raziskovalec Zimmerman proučeval te zanimive strukture v listih.
P. bacteriophila ima simbiontske bakterije prisotne v nodulih na zelenih listih. Foto: Blanka Ravnjak
Tovrstna simbioza je v listih redkejša kot pa koreninska. Noduli se nahajajo na zgornji listni površini. V rastlino bakterije vstopijo v obdobju kalitve semena. Najprej se nahajajo v koreninskih vršičkih razvijajoče se kalice in od tam nato kolonizrajo nastajajoče liste. Bakterijske kolonije pa se lahko prenašajo tudi iz roda v rod, iz starševskega osebka na potomce. Za rastlino naj bi bile pomembne zaradi sekundarnih metabolitov, ki jih te bakterije izločajo. Njihovi sekundarni metaboliti naj bi rastlino ščitili pred drugimi bakterijami, glivicami, drugimi patogeni in pred rastlinojedci.
Tudi P. bacteriophila raste v tropskih deževnih gozdovih. V nasprotju s P. elata ima drobne rumeno zelene zvezdaste in skoraj neopazne cvetove. So pa toliko bolj opazni njeni živo rdeči okrogli plodovi. Tudi njeni listi so ovalni, enostavni in mehko odlačeni. Prav zaradi vloge simbiontskih bakterij v njenih listih je pri raziskavah zelo popularna rastlinska vrsta.
Plodovi P. bacteriophile. Foto: Blanka Ravnjak
Poleg dveh opisanih predstavnic rodu Psychotria je še mnogo drugih vrst, ki gotovo vsaka zase nosijo zanimive zgodbe rastlinskega sveta. Vabljeni v tropski rastlinjak Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer lahko v živo spoznate vrsto P. bacteriophila in njeno zgodbo.
***
Dr. Jože Bavcon je vodja, mag. Blanka Ravnjak pa raziskovalka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljana.
