Tiskane izdaje
Glave jelenov, križi, podobe Lenina in drugih ideologov komunizma, skodelice kave, romantične krajine, nabožne slike ... vse to je na prvi pogled težko združljivo v eno celoto. A le na prvi pogled. Nezdružljivo je namreč postalo združeno v seriji z naslovom Was ist Kunst, ki jo skupina IRWIN že od leta 1985 razstavlja v različnih galerijskih prostorih širom po svetu. Trenutno si jo lahko ogledate na retrospektivni razstavi NSK od Kapitala do kapitala, ki v Moderni galeriji v Ljubljani predstavlja dejavnost kolektiva NSK (Neue Slowenische Kunst) od leta 1980 do 1992.
30 let spraševanja, kaj je umetnost
Monumentalna postavitev v eni izmed petih sob retrospektivne razstave obiskovalca pritegne že na prvi pogled. Številne podobe v temnih masivnih okvirjih in živalske trofeje skupaj na eni steni delujejo nenavadno, nepričakovano, a hkrati vsem, ki poznajo delo skupine IRWIN v okviru kolektiva NSK, precej domače. Was ist Kunst je namreč eden izmed največjih in najbolj prepoznavnih projektov, ki traja že več kot 30 let.
Začel se je leta 1984, le leto dni po nastanku skupine IRWIN in v letu ustanovitve kolektiva NSK, prvič pa so ga razstavili leto pozneje v sarajevskem klubu Collegium Artisticum. Z naslovom Was ist Kunst so IRWINI vzpostavili povezavo s serijo istoimenskih performansov Raše Todosijevića v sedemdesetih letih, ko je umetnik z vpitjem stavka: »Was ist Kunst?« ob navzočnosti galeristov in drugih muzejskih delavcev vzpostavljal kritiko do sistema umetnosti in njegove pasivnosti.
Pestrost, ki povezuje
Postavitev instalacije Was ist Kunst vsebuje vsakič druga dela, a osnovna ideja ostaja enaka: slike, narejene v različnih tehnikah (od klasičnega olja na platno do kolažev z legokockami, premogom in gumo ali slik, narejenih z zlatimi lističi in celo krvjo), z različnimi motivi in obdane z masivnimi okvirji, narejenimi iz katrana, lesa in premoga, ki se že skoraj od začetka mešajo z nagačenimi živalmi. Različnost podob pravzaprav niti ni tako različna, saj je ravno s tako značilnimi okvirji in ponavljajočimi se motivi izražena kolektivnost, eden izmed ključnih principov delovanja skupine IRWIN in kolektiva NSK nasploh.
Od križa do Lenina
Kolektivnost se izraža tudi v prevzemanju motivov drugih skupin NSK, predvsem Laibachov, ki delujejo že od leta 1980. Ravno zaradi prevzemanja motivov, pri čemer IRWIN deluje po tako imenovanem retroprincipu, veljajo IRWINI za kroniste NSK. Skozi različne postavitve Was ist Kunst se je pokazalo, da izstopa nekaj posebnih motivov, ki jih je IRWIN pozneje preoblikoval v serijo Ikon.
Med njimi je prav gotovo motiv križa, podobe, ki v sebi nosi različno simboliko − od religiozne (tako krščanske kot tudi drugih religij) do državne (križe imajo na svojih zastavah številne države) in širše ideoloških (na primer kljukasti križ, eden glavnih nacističnih simbolov, ali suprematistični Malevičev križ). Značilno obliko Malevičevega križa so v svoji prvi akciji uporabili že člani skupine Laibach, ko so ob pripravi na razstavo Alternativa slovenski kulturi septembra 1980 ponoči polepili Trbovlje s plakati, na katerih je bil enakokraki črn križ. S tem so sprožili val neodobravanja jugoslovanskih oblastnikov in tudi pokazali pot, po kateri so hodili vse od takrat − pot šokiranja in provokacije. Pozneje so ta križ obdali s stilizirano obliko turbine in tako oblikovali svoj zaščitni znak.
Eden ključnih motivov, ki se velikokrat prav tako povezuje s križem, je tudi jelen − simbol živalske moči, v krščanskem kontekstu lahko tudi navezava na sv. Huberta (v podobah IRWINOV ima med rogovjem velikokrat križ, kar je značilno za upodabljanje legende omenjenega svetnika) ali na širše slovensko (in avstro-ogrsko) okolje, v katerem je lov pogosta dejavnost. Hkrati nas lahko to skupaj z živalskimi trofejami spomni tudi na stene velikih plemiških soban in razkazovanje moči bogatih veleposestnikov.
Simboli slovenske identitete so na slikah serije Was ist Kunst prisotni tudi v drugih motivih − od romantičnih krajin, ob katerih se spomnimo na Karingerja ali Pernharta, do skodelice kave (le kdo pri tem ne pomisli na Kofetarico ali slavno Cankarjevo črtico?) in (Groharjevega) Sejalca. A vendar pri tem ne gre za klasične kopije − skupina IRWIN motive predstavi na drugačen način, doda jim svoje simbole ali jih oblikuje iz drugačnih materialov, ki spominjajo na težko industrijo. S tem pri gledalcu pogosto vzbudijo negativne občutke, saj klasičnim (»domačim«) motivom velikokrat dodajo simbole totalitarnih režimov.
Ta se kaže tudi pri konkretni uporabi motivov nacistične, fašistične in socrealistične umetnosti. Velikokrat je uporabljen motiv Malevič med dvema vojnama, kjer je Malevičev suprematistični križ postavljen med klasičen ženski portret in nacistično skulpturo Georga Kolbeja, na slike pa se pogosto prikradejo tudi podobe Lenina, Marxa, Stalina in Tita − na tokratni postavitvi Was ist Kunst je večkrat prisotna podoba Lenina v številnih abstraktnih in manj abstraktnih izvedbah.
Motivno se torej IRWIN nanaša tako na zahodno kot vzhodno umetnost. S tem išče izvore slovenske umetnosti, ki je bila ves čas na stičišču med njima, hkrati pa tudi na zanimiv način vzporeja različne svetove umetnosti.
Več kot le pogled v zgodovino
Pogled na serijo Was ist Kunst je pogled na številne podobe iz zgodovine (umetnosti), ki pa je več kot to. Gre za vzpostavljanje povezav, ki ravno zaradi postavitve v drugačen kontekst presegajo preprosto pojavnost ter spodbudijo odziv in premislek. Premislek o tem, kaj je umetnost, in o tem, kaj smo pravzaprav mi sami, kaj je naša preteklost in kje je naša prihodnost. In kot pravi IRWIN (Was ist Kunst, 1988): »Tu mora obstati vsak korak, dokler vsak človek ne odkrije v sebi strašnega pogleda in se več ne spozna. [...] In kdo bi še dvomil, da se hkrati obračajo armade svetov, da je nebo lahko tlo in konec začetek: kdo bi še dvomil, da je tisti, ki združuje, preletel svobodo in pristal v prihodnosti?«
* Kaj je umetnost?
***
Tjaša Kocjan, Moderna galerija
