Tiskane izdaje
Rastline, ki se hranijo z živalmi, veljajo za ene najbolj zanimivih. Mesojede rastline ali na kratko mesojedke, po eni strani vzbujajo v nas radovednost in celo občudovanje, po drugi strani pa nelagodje. Nepoznavalci teh rastlin se jih le previdno dotaknejo, saj niso prepričani, če je bližnje srečanje z mesojedkami povsem varno za prste.
»Lovijo« tudi podgane
Čeprav si jih marsikdo predstavlja kot strah vzbujajoča bitja, so naši prsti povsem varni pred njimi. Njihove žrtve so predvsem različne žuželke. Mesojedke z največjimi pastmi so azijske vrčnice in v njihove vrčke se ujame največji plen mesojedk - na primer podgane.
Carl Linne, veliki švedski naravoslovec iz 18. stoletja, se nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da se rastline hranijo z živalmi. »Če bi muholovka v resnici jedla žuželke,« je dejal, »bi bilo to proti naravnemu redu, kakršnega je ustvaril Bog«. Mesojedke rušijo naše siceršnje predstave o rastlinah, ki same izgrajujejo organske snovi iz anorganskih in so kvečjemu same hrana živalim. Kakšne rastline so torej mesojede rastline in zakaj so razvile pasti za lov živali?
Kot vse druge rastline potrebujejo vodo z raztopljenimi mineralnimi snovmi, ogljikov dioksid in sončno svetlobo, da v procesu fotosinteze izdelajo organske snovi. Ker pa živijo v okoljih, kjer primanjkuje nekaterih potrebnih snovi (predvsem dušika), jih nadomestijo z živalsko prehrano. V ta namen so razvile različne pasti za lov živali, ki jih privabijo, ujamejo, usmrtijo, prebavijo in nato vsrkajo potrebne snovi.
Široka paleta pasti
Živali privabijo z nektarjem, ki ga izločajo, obarvanimi listnimi pastmi, različnimi vzorci, lepljivimi kapljicami, ki zavedejo žuželke kot da so rosne kapljice, ali lepljivimi listi, ki so razvrščeni tako, da dajejo videz cveta.
Pastem, kakršne imajo muholovke (Dionaea), pravimo, da so aktivne, saj se bliskovito zaprejo. Končni deli listov so preoblikovani v dvokrpo listno past. Na listnih krpah so tri čutne dlačice, ki zaznajo gibanje. Če sta vzdraženi vsaj dve od treh dlačic, se dvodelna past lahko zapre v vsega šestdesetinki sekunde. Zobci, ki obdajajo zunanji rob vsake polovice lista, se sklenejo in prekrižajo, žrtev se znajde v ječi za rešetkami.
Še veliko hitrejše od muholovk pa so pri zapiranju svojih pasti mešinke (Utricularia). Njihove pasti (mešički) so kot drobni mehurčki, v katere lahko z neverjetno hitrostjo (peststotinka sekunde) posesajo vodno bolho ali druge majhne živali. Največ predstavnic živi v jezercih in potokih.
Rosike (Drosera) živali ujamejo na listne pasti, ki so videti kot lepljive lovke. Izločajo lepljivo tekočino, ki se še posebno v sončnih jutrih zapeljivo lesketa kot jutranja rosa in vabi žuželke k pitju. Prav zaradi goljufive rose, ki vabi žuželke v past, nosijo ime 'rosike'. Njihov najpogostejši plen so komarji. Med okoli sto različnimi vrstami rosik rastejo tri tudi v Sloveniji. To so okroglolistna, dolgolistna in srednja rosika. Vse rastejo na barjih in sodijo med naše ogrožene rastline.
Če se dotaknemo listov mastnic (Pinguicula), imamo občutek, kot bi otipali mehko maslo. Lepljive kapljice na površini njihovih listov ustvarjajo nenaveden lesk in oddajajo poseben vonj, kar privabi žuželke, ki se prilepijo na lepljive listne pasti.
Drugačno strategijo uporabljajo azijske vrčnice (Nepenthes) in severnoameriške vrčkovke (Sarracenia). Njihovi vrčki se ob lovljenju žrtve ne premikajo in zato delujejo kot pasivne pasti - vanje žuželke preprosto padejo in zaradi gladkih sten vrčkov ne morejo pobegniti.
Ko mesojede rastline ujamejo žrtev, v pasteh izločijo tekočino s prebavnimi encimi, ki živali razkrojijo, rastlina pa nato skozi površino lista posrka potrebne snovi.
Na zemeljski obli je bilo doslej odkritih več kot 600 različnih vrst mesojedih rastlin, ki jih uvrščamo v več med seboj nesorodnih družin. Tudi v Botaničnem vrtu si lahko ogledate več predstavnic mesojedk, nekatere v rastlinjakih in druge v zunanjem delu vrta.
***
Profesorica biologije Alenka Marinček je pedagoški vodja v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
