Tiskane izdaje
Krošnja terminalije ima namreč več nivojev, ki preprečujejo vodi pronicanje skoznjo. Po koncu deževne dobe listi pordečijo ali porumeni in odpadejo. Svoje delo je krošnja za nekaj časa opravila. V deževni dobi pa nato znova oživi. Podobno se rastlina obnaša tudi v rastlinjaku, saj se ravna po svojem »naravnem« času oziroma ima v genih zapisano, kdaj mora svoje liste odvreči in kdaj pognati nove. Obiskovalci rastlinjaka tega ne razumejo najbolje in mislijo, da je z rastlino nekaj narobe. A rastlina se pač ravna po svoji biološki uri in je ne moremo pretentati. Ob vsakokratni ponovni ozelenitvi drevo še nekoliko zraste in razširi krošnjo.
Terminalia catappa sodi v družino Combretaceae - kombretovke, ki predstavljajo tropske grme, ovijalke in drevesa s celimi premenjalnimi ali nasprotnimi listi brez prilistov. V tej družini je okrog sto vrst. Cvetovi so majhni, zvezdasti, dvospolni ali enospolni in pogosto zgoščeni v okrogle ali podolgovate glavice; izločajo lahko obilo medičine.
T. catappa sodi med drevesne predstavnike. Je kar visoko drevo, ki dosega do 35 metrov višine, deblo pa je lahko široko več kot poldrugi meter. Ima simetrično krošnjo in horizontalne veje na enakomernih razdaljah. Veje se kot dežnik razprostirajo v vse smeri in imajo liste na konicah. Zaradi takšne oblike, ki spominja na vence stolpov v pagodah, ga v Aziji imenujejo pagodno drevo. Njegovi listi so veliki od 15 do 25 centimetrov, so podolgovati oziroma podolgovato jajčasti do rahlo eliptični in usnjati. Preden odpadejo se obarvajo roza rdeče ali rumeno rjavo, ker so v njih različni pigmenti (violaxantin, lutein in zeaxantin).
Cvetovi so majhni in belo zelenkasti, nahajajo se v pazdušnih ali končnih poganjkih. Na isti rastlini so sicer lahko vsi cvetovi obojespolni ali pa so moški in ženski cvetovi ločeni. Cveti lahko trikrat na leto, dvakrat na leto pa lahko zamenja list. Razmerje med moškimi in obojespolnimi cvetovi je 16:1, tako da je samooprašitev precej preprečena. Oprašujejo jih različni insekti. Po oprašitvi se razvijejo koščičasti užitni plodovi. Semena raznašajo netopirji in ptiči, ki se z njimi prehranjujejo. Že razpadli plodovi lahko plavajo po oceanih precej daleč in samo semena ostanejo kaljiva.
Cvetovi so majhni, zvezdasti in pogosto zgoščeni v okrogle ali podolgovate glavice. Foto: Blanka Ravnjak
Od zdravila do barvila
Vendar pa plodovi opisane drevesne vrste ne teknejo samo živalim, ampak tudi ljudem. Mandljem podobni plodovi se uporabljajo tako kuhani kot surovi. So okusen dodatek sladicam, juham in mesnim jedem. Tudi v tradicionalni medicini je drevo zelo cenjeno. Zmečkani rdeči listi učinkujejo proti črevesnim parazitom, sok iz listov uporabljajo proti kašlju, tekočina iz lubja pa naj bi zdravila diabetes.
Poleg tega je deblo vir kavčuka. Iz različnih delov drevesa pridobivajo tudi različna barvila. Lubje in plodovi dajejo črno barvilo, ki ga uporabljajo za črnilo. Rumenozeleno barvilo dajejo listi, lesni sekanci, namočeni v vodo, pa rumeno barvilo. Zelo cenjen je tudi les tega drevesa. Je težak, močan, a vendar prožen. Uporabljajo ga za izdelavo hiš, pohištva, ladij, mostov ... Poleg široke praktične uporabne vrednosti je drevo primerno tudi za reforestacijo peščenih območij.
Terminalia catappa je vsestransko uporabno tropsko drevo. Foto: Blanka Ravnjak
Drevo T. catappa smo v Botanični vrt Univerze v Ljubljani dobili v dar od bonnskega botaničnega vrta. Dobili smo ga, posajenega v loncu in visokega zgolj kakih 180 centimetrov. Posadili smo ga v rastlinjak in po dveh letih je doseglo med 6 in 7 metrov višine. Ob obisku našega rastlinjaka se kolega iz bonskega botaničnega vrta kar ni mogel načuditi, kako hitro je rastlina zrasla. A prav to je glavni cilj tropskih rastlin. Hitro morajo zrasti, da čim prej pridejo do svetlobe. Vabljeni, da si zeleni dežnik drevesa ogledate v živo, v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta, kjer lahko v teh mrzlih dneh podoživite kanček toplih tropov.
Dr. Jože Bavcon je vodja, mag. Blanka Ravnjak pa raziskovalka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
