Tiskane izdaje
Leto 1929 je bilo v naših zgodbah omenjeno že večkrat, najpogosteje zaradi prezgodnje smrti Hermana Potočnika Noordunga in zato, ker velja za uradno letnico izida njegove knjige, pa čeprav je ta izšla že leto prej in med bralci požela veliko zanimanje, najprej v Evropi, tako da je bila prva naklada razprodana.
Istega leta je onkraj luže začela izhajati zlasti med mladimi bralci priljubljena revija, ki je že s svojim preprosto sestavljenim imenom odmerila pomemben korak v razvoju odnosa med umetnostjo in znanostjo. Mesečnik Science Wonder Stories (ali Čudežne zgodbe znanosti, kot bi ga lahko na hitro prevedli) je julija, avgusta in septembra 1929 v treh številkah objavil vse pomembnejše, revolucionarne dele Potočnikovega Problema vožnje po vesolju, posebno odstavke, ki govorijo o geostacionarni vesoljski postaji. V nekaj kratkih mesecih sta lahko obe strani Atlantika, med katerima se je tvorno razvijalo nadaljnje 20. stoletje, sočasno prebirali Potočnikove zapise. Danes te tri izdaje revije hrani tudi Zakladnica modernosti v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).
Krivec za tako hiter prevod dela v angleščino je bil slavni tvorec revije Hugo Gernsback. Po rodu nemško govoreči Luksemburžan (prej Gernsbacher), entuziastični in kontroverzno zviti trgovec, pionir radijske elektronike ter izdajatelj prve tovrstne revije na svetu Modern Electrics (slov. Sodobna elektrika), domnevni iznajditelj izraza »znanstvena fantastika«, po katerem se še vedno imenuje najprestižnejša cehovska nagrada − hugo, in navsezadnje svojevrsten medijski magnat je bil očitno na tekočem z dogajanji v Evropi, čeprav je od leta 1904 živel v ZDA.
Hugo Gernsback leta 1928 iz stanovanja spremlja televizijski prenos s svoje postaje WRNY. V rokah drži ročni upravljalnik sinhronizacije. Foto: Wikimedia Commons
Leta 1926 je začel izdajati prvo revijo, ki je bila v celoti posvečena tej novi zvrsti, znanstveni fantastiki − Amazing Stories (slov. Osupljive zgodbe). Tri leta pozneje je kar na lepem bankrotiral zaradi odmevne tožbe upnikov, a si je celo sredi negotovih razmer, ki so konec leta 1929 povzročile zlom newyorške borze in veliko depresijo, nenavadno hitro opomogel in že junija izdal novo revijo Science Wonder Stories. Naslednji mesec je v njej izšel prvi del Potočnikovega besedila, avgusta 1929 pa je njeno udarno naslovnico krasila Potočnikova tridelna geostacionarna vesoljska postaja oziroma satelit. Kot mnogo »Gernsbackovih« naslovnih strani je tudi to narisal še en pomemben mož, ki je izrazito zaznamoval likovno plat žanra, Frank R. Paul, prav tako prej Evropejec kot Američan, rojen nedaleč od nas, v avstrijski Radgoni. Bivalno kolo je z njegovo slavno upodobitvijo ravno v mesecu Potočnikove smrti, ne da bi jo mogla predvideti, postala sploh prva barvna ilustracija kakšne vesoljske postaje v ZDA (1).
To nas pripelje do naslednje pomembne povezave. Frederick Ira Ordway III., o katerem smo govorili pri Potočnikovih videodokumentih (VDok#7), se je rodil leta 1927. Ekipa Ksevta se je z njim soočila na washingtonskem simpoziju leta 2008, ki so ga organizirali tamkajšnje slovensko veleposlaništvo, muzej Smithsonian in Zavod Delak. Med drugim je govoril o tem, kako je bila zanj kot otroka to ena prvih revij, ki jih je strastno zbiral, in ga je že zelo zgodaj usmerila na njegovo poklicno pot, skoraj v celoti posvečeno vesoljskim poletom, kakor se je zgodilo še mnogim iz njegove generacije.
Frederick Ira Ordway III. ob washingtonskem simpoziju leta 2008 razkazuje svojo zbirko ZF revij. Foto: Arhiv KSEVT
Že pri dvanajstih je postal član Ameriškega raketnega združenja, pri triindvajsetih se je v Parizu, na prvem mednarodnem astronavtskem kongresu, spoprijateljil z Arthurjem C. Clarkom. To plodno naključje ga je privedlo do položaja glavnega tehnološkega svetovalca pri filmu 2001: Vesoljska odiseja, a za to ni bila ključna le povezava s Clarkom, sicer soscenaristom filma. Ordway je sodeloval že pri prvih balističnih eksperimentih pod vodstvom Wernherja Von Brauna po njegovem prihodu v ZDA, bil pozneje zaposlen v Marshallovem središču za vesoljske polete, predaval na bližnji, še danes vesoljsko-raziskovalno naravnani Univerzi v Alabami, predvsem pa do konca ostal velik kritik, zagovornik in zgodovinar astronavtike ter avtor številnih del s tega področja. Verjetno bi mu kljub visoki starosti uspelo tudi izvesti svojo napoved, da obišče Ksevt, vendar ni več utegnil priti v Slovenijo. Umrl je leta 2014.
Hugo Gernsback je torej »zakrivil« najzgodnejši prevod Potočnikove knjige, da bi v turbulentnih časih utemeljil znamenito krilatico in moto, da je »preroška fikcija mati znanstvenega dejstva«. (2) Njegova revija je bila v tedanji javnosti označena še za napol pogrošno in Gernsback je mešal popolnoma fiktivne zgodbe z resnimi tehnološkimi vizijami, o čemer priča tudi, milo rečeno, zmeda bralcev (3) ob branju Potočnikovih vrstic.
Ko je revijo v roke dobil mladi Ordway, je Potočniku in njegovi vrteči se postaji v sodelovanju s Stanleyjem Kubrickom, Arthurjem C. Clarkom in Wernherjem von Braunom kmalu podelil neizbrisen pečat s premiero v Odiseji. Po njegovih besedah: »Uporabil sem zveze, ki sem jih imel v vesoljskem programu, s katerimi sem hotel zagotoviti, da bosta vsak modul in vsaka nadzorna plošča iz tehnološkega vidika smiselna. /.../ To je bilo moje delo, ker nismo vedeli, kam bo Stanley vtaknil svojo preklemano kamero.« (4) Ordway je s tem postal in ostal skrbnik preverljivosti znanosti znotraj vizije umetnosti.
(1) The Art of Space: The History of Space Art, from the Earliest Visions to the Graphics of the Modern Era; Miller, Ron (avtor); Porco, Carolyn, Durda, Dan (predgovor); Zenith Press, 2014.
(2) The Problem of Space Travel: The Rocket Motor; Noordung, Hermann (avtor); Stuhlinger, Ernest, Garland, Jennifer, Hunley, J. D. (uredniki); DIANE Publishing, 1995.
(3) Prvi prevod knjige Problem vožnje po vesolju; Zajc, Simon, Življenje in tehnika, december 2006, str. 59-64.
(4) Frederick I. Ordway III Dies at 87, NASA Official Helped Shape ‘Space Odyssey', Yardley, William, The New York Times, 13. julij 2014, str. A21.
***
Prve tri izvirnike julijske, avgustovske in septembrske izdaje Science Wonder Stories je decembra 2016 v nekdanjem Potočnikovem spominskem središču v Vitanju javno predstavil Simon Zajc, urednik spletne strani Vesolje.net, ki je isti mesec napisal obsežen članek o tem prvem prevodu Potočnikove knjige, naveden med sprotnimi opombami.
***
Blaž Šef skrbi za stike z javnostjo v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).
