Tiskane izdaje
Med najmanjšimi predmeti, ki jih hranimo v zbirkah Muzeja novejše zgodovine Slovenije, je tudi več različnih znakov Zimske pomoči, ki nas presenečajo predvsem zaradi številnosti in raznovrstnih serij, ki so jih pripravili z namenom zbiranja denarja oziroma pomoči za nemške vojake na fronti.
Prvega decembra 1936 je Adolf Hitler izdal zakon o ustanovitvi sklada Zimske pomoči, tako imenovanega Winterhilfswerk (WHW), in predal njegovo vodenje ministru za propagando dr. Josephu Goebbelsu. Tako je leta 1933 ustanovljeno združenje, ki je delovalo znotraj nacistične stranke in socialne organizacije, ki je skrbela za »ljudski blagor«, tako imenovane Nationalsozialistische Volkswohlfahrt (NSV), pridobilo status državne ustanove. S svojimi dejanji je vplivalo tudi na skupinsko pripadnost in solidarnost nemškega naroda.
Ustanova je bila v prvem obdobju z zbiranjem sredstev za brezposelne in revne aktivno vključena v nacionalsocialistično propagando. Po začetku druge svetovne vojne pa so pretežno v zimskih mesecih v uličnih zbiranjih, na prireditvah in akcijah različnih organizacij zbirali denar in material za nemške vojake na frontah.
Nemški rdeči križ, nemška vojska in druge organizacije so pod okriljem Zimske pomoči zbirali material, darove in denar pri posameznikih, firmah in društvih ter organizirali loterije in kulturne dogodke. Predvsem ženska društva so bila aktivno vključena v zbiranje za vojake na fronti, pletle so rokavice, copate, puloverje, šale, kuhale marmelade, kompote in pripravljale priboljške.
Posebna zanimivost so bili znaki WHW. V začetku so bili preprosto izdelani znaki predvideni le kot potrdilo za prispevke, a se je kmalu izkazalo, da je bilo veliko zanimanje za nakup znakov, ki so sestavljali različne serije in so postali v novih serijah prav umetniško oblikovani in izdelani. V posamezni seriji je bilo do 20 različnih znakov. V pokrajinah so se tematske serije navezovale na zgodovino, naravo, tradicijo, prikazovale so kraje, gorske rože, domove NSV, narodne noše, ptice, svilene rože, igrače, spomenike idr. Znaki so bili narejeni iz različnih materialov, od lesa, stekla, pločevine, kartona idr. Z nakupom med drugim več kot 8000 različnih serij znakov, izdanih v milijonskih izdajah, so prebivalci po celotnem Tretjem rajhu prispevali za vojake na fronti.
Od 19. do 20. marca 1942 je potekala prodaja steklenih nemških arhitekturnih spomenikov. V kompletu je bilo 20 spomenikov. Med njimi tudi Brandenburška vrata. Foto: Muzej novejše zgodovine
Na Gorenjskem so prve akcije zbiranja potekale pozimi 1941/1942. Z nabiralno škatlico so člani Nemškega Rdečega križa in drugih organizacij pobirali prostovoljne prispevke po ulicah mest in vasi, po tem pa že v naslednjih dneh organizirali javne nabiralnice zimskih oblačil za vojake. Časopis Karavanken Bote je poročal o 271.259 volnenih in zimskih kosih oblačil, ki so jih zbrali od 4. do 11. januarja 1942 na Koroškem. Vsak darovalec je dobil pobotnico, s katero je potem dobil listino, na kateri so bili zabeleženi darovani predmeti. Ženske so v društvih podarjeno predelale v uporabna oblačila za vojake. Z vlaki so darila dnevno odvažali na fronto. 12. septembra 1943 je v okviru WHW potekalo zbiranje na tako imenovano prvo daritveno nedeljo. V organizacijskem uradu deželnega svetnika Kamnik so v poročilu navedli, da so v 26 krajevnih skupinah okrožja s 58.315 prebivalci zbrali 11.188 RM.
V času od 4. do 5. februarja 1939 so izdali serijo živali iz pločevine. V kompletu je bilo deset različnih živali. Med njimi sta tudi sovica in veverica. Foto: Muzej novejše zgodovine
Ena izmed oblik zbiranja denarnih prispevkov je bila tudi nedelja z enolončnico, imenovana Eintopfsonntag, ko so po domovih kuhali le zelenjavne juhe, ostalo vrednost denarja, ki bi ga porabili za običajno nedeljsko kosilo z mesom, pa so dali za Zimsko pomoč. Tudi v restavracijah so pripravljali le preproste enolončnice, ki niso presegale vrednost pol nemške marke na osebo. V večjih mestih je bila Eintopfsonntag organizirana tudi kot skupno kosilo na odprtem.
Zbiranje je potekalo tako rekoč vse do konca vojne. Ustanova Zimska pomoč pa je bila 10. oktobra 1945 prepovedana.
***
Dr. Monika Kokalj Kočevar je muzejska svetnica v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
