Kabinet čudes: Zvonček, cingeljček, dremavka ...

V svetu zbirateljsko strast do zvončkov imenujejo že kar »galantomanija«.

Fri, 26.02.2016, 08:00

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija, Železniški muzej Slovenskih železnic in Muzej novejše zgodovine Celje.

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.

Iz skoraj zmrznjene zemlje, včasih še celo izpod snega, ob poljubu prvih zgodnjepomladanskih sončnih žarkov pokukajo na plan drobne bele cvetice. Z belo glavico se priklonijo novi pomladi navadni mali zvončki.

Njihova snežno bela čistost, milina, nežnost, a tudi vztrajnost, s katero se prebijejo na plan, vsakega navdajo z optimizmom. Vsako pomlad jih prav vsi nestrpno pričakujemo, se razveselimo tistih prvih in še bolj vznemirjeno hrepenimo po pravih prostranih poljanah, prekritih s preprogami belih zvončkov.

So pravzaprav prve cvetlice, ki jih spoznajo otroci in ki nato pri marsikaterem odraslem vzbudijo spomin na brezskrbno otroštvo.

Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis L.) je vrsta, ki v kakšnem drugem letnem času v družbi številnih drugih cvetic verjetno sploh ne bi prišla do izraza, bi ostala prezrta. A prav to, da vselej zacveti zgodaj spomladi, ko narava večinoma še počiva, jo postavlja v ospredje in nikogar ne pusti ravnodušnega.

Pot na površje zemlje utirata dva skupaj stisnjena in v ost oblikovana pokončna lista. Med njima je prav tako v ost oblikovan in s podpornima listoma zavarovan cvetni popek. Tako oblikovan raste naravnost navzgor, dokler se ne prebije na površje in zraste vsaj nekaj centimetrov v višino.

Nato se zelena lista upogneta navzdol, cvet se razpre in prikloni k tlom. Cvet je najprej podoben le snežni kaplji in takšen ostane tudi ob dežju ali v oblačnem vremenu. A ko posije sonce, se trije zunanji perigonovi listi razpro, pokaže se zelen vzorec na notranjem krogu krajših perigonovih listov in cvet dobi zvonasto obliko.

Navadni mali zvonček je vrsta, ki je razširjena od Pariza na severu do evropskega dela Turčije na jugu, od Pirenejev na zahodu in do zahodne Ukrajine na vzhodu. Slovenija leži v osrednjem delu njegovega območja razširjenosti. Iz rodu Galanthus, ki obsega 19 vrst, je v Sloveniji prisotna samo vrsta navadni mali zvonček (G. nivalis).

Najdemo ga na najrazličnejših rastiščih, na različnih koncih Slovenije in na različnih nadmorskih višinah. Prvi zvončki lahko zacvetijo že decembra ob Dragonji, zadnje pa lahko najdemo še maja kje visoko v hribih.

Za svoja rastišča najpogosteje izbirajo robove gozdov, gozdove, loge, rečne bregove, cestne robove in travnike, najdemo pa jih še marsikje, kjer jih ne bi pričakovali. Skratka, zvončki s svojim pojavljanjem vedno znova presenečajo.

Foto: Botanični vrt

Čeprav hiter pogled na poljane belih zvončkov ne daje občutka, da so si med seboj kakorkoli različni, pa podrobnejši pogled razkrije marsikatero posebnost. Kot vrsta so namreč zelo variabilni.

Tako lahko najdemo primerke z drobnimi ali izredno velikimi cvetovi. Nekateri imajo po dva cvetova na istem stebelcu ali pa sta cvetova celo zraščena (siamski cvetovi). Bodisi so listi cvetnega odevala drugače oblikovani od običajnih bodisi je njihovo število večje (štiri, pet ali več).

Prav tako zunanje cvetno odevalo pri zvončkih ni vedno le snežno belo. Lahko je v celoti rahlo zeleno, ima zelene lise ali proge, morda so le konice cvetnih listov rahlo zelene ali pa so listi zunanjega cvetnega odevala do polovice zeleni. Tudi listi notranjega kroga cvetnega odevala so zelo različni.

Pri nekaterih primerkih so le-ti popolnoma zeleni ali pa so zelene lise na njih oblikovane v najrazličnejše like. Seveda takšnih posebnih primerkov v naravi ni tako zelo veliko, še težje pa je najti takšnega, ki bo to lastnost ohranil vse življenje.

Prav zaradi tega so v hortikulturi takšni posebneži še posebej cenjeni. Zbiratelji so za posamezen primerek, vzgojen v kulturi, pripravljeni odšteti tudi do 1390 angleških funtov! Zvončke kupujejo in prodajajo na borzah ali na posebnih festivalih, posvečenih zvončkom.

Te posebneže nato zbiratelji gojijo na svojih vrtovih in občudujejo njihovo pestrost. V svetu pravzaprav zbirateljsko strast do zvončkov imenujejo že kar »galantomanija«.

Tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani se lahko ponaša z navadnimi malimi zvončki. Spomladi v celoti pobelijo vrt in razveselijo marsikaterega raziskovalca. Prav tako se vrt ponaša z zbirko posebnih varietet navadnega malega zvončka, izmed katerih so nekateri že priznani kot sorte.

Še posebej ponosni smo na G. nivalis 'Ljubljana'. Sloves zbirke naših varietet je obšel že vso Evropo in ljubitelji zvončkov nas že dobro poznajo. Tako smo se letos odločili, da tudi mi pripravimo Festival zvončkov (26. 2.−28. 2.), na katerem bodo lahko obiskovalci spoznali našo zbirko, se sprehajali med zvončki in poslušali predavanja na temo navadnega malega zvončka. Vsi prav lepo vabljeni!

Prijavi sovražni govor