Kaj zmorem in kaj rad počnem

Ljubljana – Veliko osnovnošolcev, ki še ne vedo natančno, kaj jih zanima, si pri izbiri srednje šole in poklica pomaga z vprašalnikom poklicnih interesov Kam in kako. Priljubljenega testa sposobnosti MFBT od leta 2013 ne uporabljajo več.

Za pravilno odločitev o poklicu je pomembno dobro poznavanje sebe, pravijo strokovnjaki. Toda hkrati poudarjajo, da to od štirinajst- in petnajstletnikov, ki v teh dneh izbirajo srednjo šolo, to težko pričakujemo.

Starši ugotavljajo, da tudi vprašalniki in testi interesov in sposobnosti niso taki, kot so bili nekoč. Svetovalna delavka na OŠ Gorje Barbara Zalokar pritrjuje: »Testiranje s testom sposobnosti MFBT, ki so ga izvajali na zavodu za zaposlovanje za generacijo učencev 8. razreda na podlagi soglasja staršev, je pomagal pri oceni, na katerih področjih bi bil lahko učenec uspešen. Rezultati so bili v veliko pomoč pri individualnem kariernem svetovanju in pri izbiri ustreznega izobraževalnega programa. Zaradi omejitve finančnih sredstev so ga prenehali izvajati leta 2013.«

Na tako imenovanih multifaktorskih baterijah testov (MFBT), ki so jih v reševanje dobile vse generacije od leta 1978 do 2013, so učenci dokazovali hitrost in natančnost zaznavanja in računanja, prostorske predstave, besedno razumevanje, zaznavanje oblik in logično mišljenje. Z rezultati so po prepričanju marsikaterega starša otroci dobili zelo dober uvid v svoje sposobnosti.

Namesto tega testa so jim danes v pomoč pri izbiri drugi vprašalniki poklicnih interesov, kot je denimo Kam in kako, ki je na voljo na zavodu za zaposlovanje. V mnogih šolah zato učence, ki še ne vedo, kam naprej, napotijo v karierne centre, ki delujejo pod okriljem zavoda.

Ocena samih sebe

Psihologinja Petra Mustar iz OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani pravi, da so testi MFBT pokazali neposredne rezultate nadarjenosti in sposobnosti posameznika, vprašalnik Kam in Kako ter elektronski vprašalnik o poklicni poti, ki ga rešujejo učenci danes, pa pokaže samo njihovo oceno samih sebe. Velikokrat prihaja do neskladja med tem, kako učenci vidijo svoje sposobnosti in kakšne so te v resnici. Na individualnih pogovorih jih opozori na morebitno neskladje: na primer veščino izražanja s šolskimi ocenami pri jezikih.

S svetovanjem pri izbiri poklica se ukvarja tudi psihologinja Branka Strniša. Teste vidi kot dobrodošlo orodje, a opozarja, da se morajo tisti, ki jih izpolnjujejo, vedno tudi vprašati, katere sposobnosti imajo in za kaj so poklicani.

Tudi na OŠ Livade v Ljubljani so test sposobnosti MFBT nehali izvajati pred tremi leti, ker je zmanjkalo denarja za plačevanje zunanjih psihologov, ki so testiranja opravljali. Pomočnica ravnatelja Andreja Miketič, ki je pristojna tudi za svetovalno službo, se zato danes na šoli z učenci o izbiri poklica oziroma srednje šole pogovarjajo na razrednih urah, pri pouku etike, na govorilnih in individualnih urah. Osmošolce, letos pa že sedmošolce, spomladi peljejo v karierne centre, kjer ponavadi dobijo veliko uporabnih informacij: med njimi na primer opise vseh poklicev.

Program Kam in Kako je na spletu brezplačno dostopen vsem. Šole pa bo besedah Tanje Podobnik Zec, ki je na zavodu pristojna za stike z javnostmi, pridobijo registracijsko številko in geslo za dostop do programa, ki je prilagojen mladostnikom. V kariernih centrih so na voljo tudi svetovalci, ki nato na podlagi rezultatov vprašalnika Kam in kako učencem svetujejo pri izbiri.

Program trenutno pri svojem delu uporablja približno 400 osnovnih šol in 71 srednjih šol oziroma srednješolskih centrov, pojasnjuje Podobnik Zec. Program ponuja iskanje poklicev na podlagi posameznikovih značilnosti, na podlagi njegovih veščin ali na podlagi kombinacije obojega.