Tiskane izdaje
V sklopu Delovega projekta Vpisi v srednje šole, smo šole prosili, naj nam posredujejo podatke o povprečnem številu točk, ki so jih njihovi dijaki lani dosegli na splošni in poklicni maturi ter na zaključnem izpitu.
Ti podatki so pri nas še vedno tajni - čeprav je pred tremi leti tedanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar odločila, da mora Državni izpitni center (RIC) te podatke javno razgrniti. S tem se strinja tudi aktualna informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, a RIC ostaja pri svojem. Sprva se je z objavo strinjalo tudi Upravno sodišče RS, vendar pa je novembra lani presodilo drugače - odločitev pooblaščenke o javnosti mature je odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Za veliko razburjenje Rica, ministrstva za izobraževanja in Sindikata vzgoje in izobraževanja je leta 2014 poskrbela zasebna fakulteta Alma Mater Europaea (Evropski center Maribor), ki je objavila podatke o uspehu šol na maturi in je šole na podlagi le teh tudi rangirala, kar naj bi bilo pri nas prepovedano. Pooblaščenka je menila, da šol ne smejo rangirati zgolj državne institucije, medtem ko je to zasebnikom dovoljeno.
Tudi Alenka Bizjak, svetovalna delavka na Gimnaziji Kranj, meni, da bi ti podatki morali biti javno dostopni, saj so med gimnazijami velike razlike predvsem kar se tiče uspešnosti na maturi. Še zlasti pomembni so tisti s spomladanskega roka mature, saj imajo dijaki takrat po njenih besedah dostop na vse fakultete in na vse smeri, seveda glede na točke, ki jih dosežejo. »Popolnoma drugačna pa je situacija v jesenskem roku, kajti dijaki, ki maturirajo takrat, imajo bistveno slabše možnosti za vpis. Nabor fakultet se namreč bistveno zmanjša, pa tudi omejitve vpisa so večje. Zato bi bilo v dobro bodočih srednješolcev in njihovih staršev nujno, da bi objavljali podatek uspeha na spomladanski maturi,« je jasna Alenka Bizjak.
V spodnjih dveh tabelah si oglejte povprečno število doseženih točk, če pa vas zanima, kolikšen delež posamezne generacije je na določeni srednji šoli uspešen pri maturi in zaključnem izpitu, obiščite brskalnik po srednjih šolah.
Pojasnilo:
Na splošni maturi je možno doseči največ 34 točk, na poklicni maturi 23 točk in na zaključnem izpitu oceno 5 (v primeru izjem je v spodnji tabeli poleg povprečne ocene, dosežene na izpitu, v oklepaju poleg zapisana tudi najvišja možna ocena).
Slovensko povprečje na lanski splošni maturi je 20,12 točke, na poklicni maturi 15,5 točke.
Mednarodne mature v tabeli nismo upoštevali, zato v nadaljevanju prilagamo podatke za edino šolo, ki nam jih je posredovala. Povprečje dijakov Gimnazije Kranj je bilo lani 36,91 točk (če pretvorimo v nacionalno maturo, to znaša 30,59 točke), medtem ko svetovno povprečje znaša 30,1 točke.
Točke po posameznih programih pa lahko preverite na tej povezavi.
Pojasnilo:
Na splošni maturi je možno doseči največ 34 točk, na poklicni maturi 23 točk in na zaključnem izpitu oceno 5 (v primeru izjem je v spodnji tabeli poleg povprečne ocene, dosežene na izpitu, v oklepaju poleg zapisana tudi najvišja možna ocena).
Slovensko povprečje na lanski splošni maturi je 20,12 točke, na poklicni maturi 15,5 točke.
Mednarodne mature v tabeli nismo upoštevali, zato v nadaljevanju prilagamo podatke za edino šolo, ki nam jih je posredovala. Povprečje dijakov Gimnazije Kranj je bilo lani 36,91 točk (če pretvorimo v nacionalno maturo, to znaša 30,59 točke), medtem ko svetovno povprečje znaša 30,1 točke.
