Tiskane izdaje
Ljubljana – Na prvi šolski dan mnogim otrokom grozi, da bodo ostali brez podaljšanega bivanja. Ministrstvo za izobraževanje nekaterim šolam ni odobrilo povečanega števila ur za njegovo izvajanje, čeprav so generacije zdaj vse številčnejše.
Problem ni nov, vleče se že najmanj pet let, pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev. Toliko časa se osnovnim šolam postopoma krči obseg dodeljenih ur podaljšanega bivanja.
»Nad glavo imajo računsko sodišče, ki zahteva racionalizacijo, in zahteve, ker naj bi bilo slovensko šolstvo prebogato. Skratka, želijo varčevati pri otrocih,« ravnanje ministrstva za izobraževanje (MIZŠ) pojasnjuje Pečan.
A že tako nehvaležne razmere je letos ministrstvo še bolj zapletlo, saj je za določanje števila ur uvedlo novo metodologijo, s katero ni seznanilo drugih pristojnih v šolstvu. Šolam v nastalih razmerah, ko ni jasno, koliko ur oziroma za koliko otrok bo zmanjkalo prostora v organiziranem podaljšanem bivanju (OPB), svetuje, naj otroke vpišejo v interesne dejavnosti.
Nekatere šole so, zaradi zapletov, staršem OPB celo nezakonito začele zaračunavati, še razlaga Pečan.
V dvomih so tudi starši, saj ne vedo, kam bodo 1. septembra po pouku dali svoje otroke. Tone Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije, pravi, da se zavedajo, da je »organizacija podaljšanega bivanja zahtevna, zato se nam zdi, da bi morali ta problem, ki je 'izbruhnil' pred začetkom šolskega leta – kar se tudi sicer prepogosto dogaja s problemi v šolstvu – rešiti prej, na primer po jesenskih počitnicah za prihodnje šolsko leto«.
Pingpong med šolniki in uradniki
Z metodologijo je zadovoljnih 90 odstotkov šol, trdijo na ministrstvu. Obseg podaljšanega bivanja so določili 735 šolam, do 23. avgusta pa so prejeli 59 vlog za odobritev dodatnih ur (osem odstotkov vseh), večinoma iz Ljubljane in njene okolice.
Način odobravanja števila ur je v preteklosti temeljil na namerah šol, ki so se kasneje usklajevale v šolskem letu, zato so pripravili predlog izračuna, ki ga usklajujejo šole. Težko je pripraviti predlog, ki bi upošteval pestrost različnih šol.
Pečan ve za mnoge šole, ki se na dodeljen obseg ur niso pritožile, ker korespondencam z ministrstvom ni konca, uspeh pa je negotov. Nad odločbo se je pritožil večkrat, nato je od ministrstva v izpolnitev dobil tabele, v katere bi moral vpisati podatke – koliko učencev, ki so vpisani v OPB, bo vpisanih v krožke –, ki pred začetkom šolskega leta niso znani. Vanje je zato vnesel zgolj ocene in dobil odgovor, da jim dodatne ure ne pripadajo, ker je državno povprečje pol ure priznanega bivanja na vpisanega učenca. To je tudi prvič, da so slišali za to metodologijo.
»Nekatere šole, tiste, v katerih se nam je zadnja leta vpis povečeval, smo zaradi tega v velikih težavah in ne vemo, kako bi začeli pouk v novem šolskem letu. Tako so stvari komaj obvladljive,« opisuje Pečan, ki vodi OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani.
Mnogo več otrok, a odobrenih manj ur
Razplet je za šolo nehvaležen: manjka jim za približno dve skupini ur. Kaj naj s temi otroci naredi, ravnatelj ne ve, poudarja pa, da odgovora ni niti z ministrstva, kjer »trmasto vztrajajo pri metodologiji, ki so jo pripravili letos in ki nima podlage ne v zakonu o osnovni šoli ne v pravilnikih, skratka, nikjer.«
Ta metodologija je poskrbela, da bo imel septembra pol odstotka manj podaljšanega bivanja kot pred petimi leti, čeprav je na šoli letos za 36,2 odstotka več učencev, kot jih je bilo takrat, in to zgolj na razredni stopnji.
Ministrstvo njegovi in drugim šolam predlaga, naj v času podaljšanega bivanja izvajajo interesne dejavnosti, vendar to na šoli že počnejo. Ker tudi te dejavnosti spadajo v razširjeni program, na MIZŠ zatrjujejo, da jih ni mogoče načrtovati ločeno od podaljšanega bivanja, zato nameravajo vzpostaviti sistem financiranja, ki bo šolam omogočil pravočasno načrtovanje dejavnosti, onemogočil dvojno financiranje in posodobitev razširjenega programa, ki bo odpravila organizacijske težave.
Razlagajo še, da se obseg podaljšanega bivanja v zadnjih letih zmanjšuje, ker se povečuje obseg obveznega programa.
