Komu je napoti kakovostno javno šolstvo?

To se sprašujeta sindikat in stroka, odgovore pa ponujata v posebnem zborniku.

sre, 24.02.2016, 11:00

»Zdi se, da gre le za manjšo odločitev o dodatnih 15 odstotnih točkah sredstev, ki kot taka ne kliče po nadaljnjem razmisleku. Zbornik, ki je pred vami, skuša odpreti prostor za premislek, ali je res tako,« je v uvodu zapisal urednik dr. Marjan Šimenc s Pedagoške fakultete v Ljubljani. Zbornik sta skupaj pripravila sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in Center za študij edukacijskih politik (CEPS) s Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Z njim so se avtorji odzvali na odločitev ustavnega sodišča, da je člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi), ki zasebnim šolam dodeluje javno finančno pomoč, v nasprotju z ustavo.

Po njihovem prepričanju ima lahko odločitev ustavnih sodnikov škodljive posledice za kakovost javnega šolstva.

Kot primer države, kjer se je to zgodilo, so v zborniku izpostavili primer Švedske.

Do začetka devetdesetih let dvajsetega stoletja so imeli v državi dobro urejen sistem javnega šolstva in tako kot v drugih skandinavskih državah malo zasebnih šol. Ob navalu navdušenja nad zasebno iniciativo in konkurenčnostjo je v politiki nato zavladalo navdušenje nad trgom, konkurenco in izbiro tudi v izobraževanju. »V švedsko šolstvo je to prineslo sistem vavčerjev in možnost izbire šole, javnim šolam pa konkurenco zasebnih,« je zapisal Marjan Šimenc.

Prvega desetletja po njegovih besedah niso zaznamovale velike spremembe, v naslednjem pa so bile vzpostavljene verige zasebnih šol. Te so nekaterim lastnikom prinašale velike dobičke, druge pa so propadle. Učenci so po Šimenčevih besedah sredi leta ostali brez pouka. Šimenc je pri tem opozoril še na vse večjo segregacijo učencev in slabšanje njihovih dosežkov v mednarodnih primerjavah znanja.

»Švedski strokovnjaki se z Michaelom Sandelom sprašujejo o mejah trga in o tem, kaj ne bi smelo biti komercializirano ter postavljeno med izložbene artikle, med katerimi izbirajo potrošniki, vendar ta refleksija za Švedsko prihaja prepozno, ker je soočena z že nepovrnljivo spremenjeno družbeno realnostjo.«

Avtorji pričakujejo, da bodo pristojni – tudi s pomočjo zbornika – opravili temeljit razmislek o smiselnih in potrebnih korakih pri urejanju razmerja med javnim in zasebnim v šolstvu in da ne bodo ponovili poti do razgradnje javnega sektorja in izobraževanja, ki so jo nakazali v knjižici.

Prijavi sovražni govor