Kopica priznanj, a tudi izzivov

Ljubljana – Čeprav je univerz na Slovenskem več in imajo tudi svoje tedne, je Teden Univerze samo eden. To je teden Univerze v Ljubljani, ki bo čez tri leta obeležila častitljivih sto let.

Na obletnico Prešernovega rojstva je minilo natanko 97 let od prvih predavanj na prvi slovenski univerzi. Tedaj jo je sestavljalo pet fakultet, vpisanih je bilo 942 študentov, od tega le 24 žensk. Tretji december je zato postal dan Univerze v Ljubljani, množica dogodkov, ki so jo v preteklosti pripravljali v počastitev pomembnega jubileja, pa je dan raztegnila na prvi teden decembra.

Včeraj so že predstavili najboljše raziskovalne dosežke, na današnji slavnostni seji senata in v prihodnjih dneh pa bodo tujim profesorjema podelili najvišje priznanje – častni doktorat, študentske Prešernove nagrade, svečane listine za najboljše študijske dosežke, priznanja za dosežke pri obštudijskih dejavnostih in podelili naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Častni doktorat bosta prejela prof. dr. Michael W. Apple za dosežke na področju kritične analize sodobnega izobraževanj in prof. dr. William Lazonick za dosežke na področju analize sodobnega kapitalizma.

Slovenščina, dodatki in univerzitetni prekariat

Visokošolski prostor in s tem Univerzo v Ljubljani je letos poleg dodatkov za stalno pripravljenost profesorjev pretresal tudi predlog novele visokošolskega zakona. Tega so podprli vsi rektorji, a številni profesorji in raziskovalci so opozarjali, da bi ta zakon slovenščino, ki si je že pred slabimi stotimi leti ob ustanovitvi univerze izborila status znanstvenega jezika, vrnila v 19. stoletje.

Poudarjali so, da je bil že na prvi slovenski univerzi, ki je nastala v času osamosvajanja slovenskega jezika od nemških miselnih vzorcev, učni jezik samo slovenski, čeprav »so že tedaj nekateri takrat dvomili, da je slovenščina temu dorasla in so hoteli predavati v nemščini ali hrvaščini,« kot je pojasnil prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na ministrstvu so nazadnje zaradi pritiskov javnosti klonili in umaknili sporni del 8. člena in novela zakona, ki je predvsem urejala financiranje visokošolskih zavodov, je bila nazadnje sprejeta.

Univerzo, ki sodi med 500 najboljših univerz sveta, na njej pa študira približno 40.000 študentov, v prihodnje čakajo različni izzivi: med njimi, denimo, je tudi razmislek, kako poskrbeti za enakopravni položaj mlajših sodelavcev, doktorjev znanosti, ki ostajajo na asistentskih mestih, kljub temu da izpolnjujejo pogoje za visokošolske učitelje, ker pač zanje bodisi ni prostih mest bodisi denarja.