Tiskane izdaje
Pred približno petimi leti je na eni od celjskih sten nekega jutra zasijal grafit: »Z maturo nisi nič, z njo pa komaj kaj več.« Dr. Anton Šepetavc, ravnatelj prve celjske gimnazije, sumi, da ga je zagrešil kakšen razočarani mladi iskalec zaposlitve, ki se študijsko ni proslavil. »Bil pa je očitno pronicljivega duha, saj je ugotovil bistveno lastnost novodobne slovenske mature. To pač, da [še] nič ne pomeni, če ni uspešnega študijskega nadaljevanja. Pa žal prav tako, da ni kaj drugače tudi, če je.«
Pri nas le konec šole
Splošna matura danes pomeni predvsem zaključek gimnazije, pravita Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič, in ravnatelj Gimnazije Bežigrad Ciril Dominko. Mladi z njo pridobijo srednješolsko izobrazbo in kvalifikacije za vpis na univerzo.
»Matura ni več zrelostni izpit, ker se je doba prehoda iz mladosti v odraslost premaknila za deset let,« pravi socialna psihologinja dr. Mirjana Ule z ljubljanske fakultete za družbene vede. »Je pa to res prvi celostni pomembnejši izpit, tudi preizkus kvalitete srednje šole, ne samo dijakov, zato toliko govora o njej in priprav nanjo.«
Tudi spoznavni pomen mature v zadnjem času upada. Sociolog dr. Sergej Flere iz mariborske filozofske fakultete opozarja, da je še posebej opazna nižja intelektualna raven tistih, ki opravijo poklicno maturo, ki je, kot pravi, vsiljeni element v sistemu šolstva.
V tujini tudi zrelostni izpit
Nekoliko drugače je na Hrvaškem, kjer matura še vedno velja za zrelostni izpit. Raziskave kažejo, da so maturanti pod stresom že pol leta pred začetkom opravljanja izpitov in da jim je - ko se dnevi mature približujejo - vse huje. Ena od njih je celo pokazala, da jih je kar 59 odstotkov pod velikim ali celo hudim stresom že ob prijavi na izpite za državno maturo. Skoraj 90 odstotkov hrvaških srednješolcev meni, da je uspeh na maturi pomemben, in krepko se zmanjšuje število tistih, ki se ne vključujejo v posebne pripravljalne programe za opravljanje mature.
»Doslej nisem imel nobenih skrbi, zdaj pa bom moral sam odločati o vsem!« pa je dilemo, kaj v življenju mladostnika pomeni matura, opisal osemnajstletni Adrian, ki v nemški prestolnici Berlin končuje dvojezično gimnazijo. Bo uspeh zadostoval za vpis na eno od petih britanskih univerz, kamor so ga že sprejeli, s predpostavko, da bo njegov učni uspeh tudi letos enako dober kot lanski? In če bo, kako se bo znašel tako daleč od doma? Bodo na boljšem prijatelji, ki so se odločili za vmesno leto potovanj in dobrodelnih dejavnosti?
Tako kot povsod v Evropski uniji imajo mladi tudi v Nemčiji ob prestopu polnoletnosti in zaključku srednješolskega obdobja veliko večjo izbiro, kot so jo imeli njihovi starši, zato so neznanke precej večje, pogosto pa tudi pričakovanja. V času, ko se sprašujejo, kdo sploh so, se morajo odločati tudi o tem, kako bo potekalo njihovo življenje. Čeprav ima Nemčija odličen sistem dualnega izobraževanja, ki številnim kariero začrta že sredi srednje šole, tudi v njej vse bolj prevladuje prepričanje, da je danes za uspeh potrebna klasična univerzitetna izobrazba. Podjetja se pritožujejo zaradi nezasedenih vajeniških mest, pa čeprav omogočajo izobraževanje vse do visokošolske diplome in čez. Adrian vsaj upa, da se je prav odločil: matematiko ima rad, računalnike tudi in študij računalništva vsaj zdaj obljublja obilo delovnih mest.
Eksterna metla
Zaradi skorajšnjega zaključevanja ocen je maj poseben mesec v vseh družinah šolarjev; za četrtošolce in njihove bližnje je še posebej stresen, pa čeprav tudi v njihovih očeh matura ni več zrelostni izpit, ampak le še preizkus znanja. Kajti, kot je dejala četrtošolka s srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana Lucija Gregorc, matura pomeni prihodnost, zato ima v njihovem življenju veliko vlogo. Da bi lahko bila drugačna, je opozorila dijakinja viške gimnazije Ana Venger: »Matura mi pomeni vstopnico za fakulteto pa tudi preizkus sposobnosti in znanja. Dobro je, da je za vse šole enaka, tako se lahko tudi primerjamo med seboj. Raje pa bi videla, da bi bila matura le zaključek gimnazije, da bi bili rezultati namenjeni lastnemu občutku, koliko znam, na fakulteti pa bi imeli sprejemne izpite.«
Kje je torej matura danes in kje bi morala biti? »V nekem nadobudnem političnem trenutku pred dvajsetimi leti je bila zamišljena ne le kot vrnitev k staremu, preverjenemu preizkušanju znanja konec srednješolskega izobraževanja, pač pa - ampak bolj potiho - tudi kot eksterna metla, ki naj po razrvanem obdobju usmerjenega izobraževanja v šole znova vnese red, disciplino in zavedanje kakovosti. Z leti se je, tako kot skoraj vse v tej naši državi, sfižila in se danes kaže v vsej svoji anarhični konfuznosti, porojeni iz vse premalo premišljenih in pogosto tudi povsem subjektivnih odločitev predvsem enega ministra in njegovih uradnikov,« zaključuje Anton Šepetavc.
Morda bi bil zato že čas za temeljit premislek o njeni vlogi. Da ne bo le cilj brez smisla, spričevalo brez znanja.
