Tiskane izdaje
Da je igra resna in pomembna stvar, ki spodbuja radovednost, skupinsko iskanje novih rešitev in pridobivanje življenjsko pomembnih veščin, vedo razvojni psihologi, starši, vzgojitelji, učitelji, mentorji. To pa spoznavajo tudi mladi, navdušeni privrženci mednarodnega gibanja FLL - First Lego League, ki te dni začenja letošnja tekmovanja, na katerih se potegujejo tudi slovenski nadobudneži.
First, v tem primeru kratica za »For Inspiration and Recognition of Science and Technology«, ne pomeni vedno le želenega prizadevanja za prvenstvo in odličnost, temveč gre predvsem za sporočilo in željo, da bi že pri najmlajših in najstnikih spodbujali radovednost, veselje do naravoslovja, znanosti, tehnologije, inženirstva, znanja, konstruktivnega razmišljanja, ustvarjalnosti. Dobro znani elementi lego so v tem primeru ključni sestavni del tehnologije »Lego Mindstorms«, s katero mladi sestavljajo, testirajo in programirajo avtonomne robote. Ti na vsakoletno izbrano tekmovalno temo iz resničnega življenja rešujejo različne naloge.
Navsezadnje je robotika priljubljen in učinkovit način za osvajanje naravoslovnomatematičnega, logičnega in tehniškega načina razmišljanja, ki spodbuja k ustvarjalnosti in inovativnosti, roboti pa s pomočjo sistema lego že sami po sebi ponujajo neštete možnosti ustvarjanja in sestavljanja »pametnih« naprav različnih oblik, velikosti in sposobnosti za preprosta in najbolj zahtevna opravila.
STEM − inženirsko razmišljanje
V povezavi s tem gre tudi za STEM, angleško kratico, ki pomeni naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko. To naj bi na način, prijazen do otrok, in z uporabo sodobne tehnologije, z igro in druženjem, pridobivanjem veščin, potrebnih za projektno delo, pomagalo razvijati logični in tehnični način razmišljanja − tudi tistega »zunaj okvirov«.
Od štiri- do desetčlanske ekipe mladih, ki vse leto pod vodstvom mentorjev z raziskovalnimi projekti iščejo rešitve na vsakoletno razpisano temo, potem na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih, z roboti, ki jih sami sestavijo, programirajo in vodijo, na nekaj kvadratnih metrov velikih standardiziranih igralnih površinah predstavijo svoje izvirne zamisli za reševanje resničnih, za širšo družbo življenjsko pomembnih, smiselnih vprašanj, kot so na primer hrana, zdravje, okolje ...
Zabava je učenje − in obrnjeno
Marsikaj tega, kar se »morajo naučiti v šoli«, pridobijo igraje z izkustvenim učenjem. Poleg drugega v prijateljskem tekmovanju in spoštovanju jasno opredeljenih vrednot gibanja FLL, to je skupno delo, sodelovanje in spoštovanje, prijazna strokovnost, kjer nihče ni »zguba ali poraženec«, saj »ekipe tekmujejo s problemi, med seboj pa sodelujejo«, pridobivajo tudi zdrave socialne veščine. Širše bolj prepoznaven in mikaven »robotski del« vključuje naravoslovne in tehnične vsebine, enako pomembno pa je tudi raziskovalno delo s temeljnimi vrednotami FLL, ki sega v družboslovje, vzgojo, komunikacijo.
Mladi iz Slovenije tudi mednarodno uspešni
Gibanje za zabavno in privlačno spodbujanje radovednosti, veselja do znanosti in tehnologije, razvijanje tehnične in širše ustvarjalnosti pri mladih, je zaživelo leta 1989 v ZDA. Danes na vseh celinah sodeluje že več kot 80 držav in med njimi tudi Slovenija. Pri nas se je v to prav tako vključilo že skoraj pol stotnije ekip mladih vedoželjnih raziskovalcev iz različnih okolij. Program FLL Slovenija spodbujajo, razvijajo, organizirajo izobraževanje, tekmovanja in druge aktivnosti v sodelovanju s strokovnimi sodelavci različnih inštitucij, mentorji in drugimi, sodelavci Super glavce, neprofitnega Zavoda za promocijo znanja, ustanovljenega leta 2012.
Ekipe mladih med 9. in 16. letom starosti iz Slovenije so v to gibanje uspešno vključeni zadnjih pet let, zmagovalci regijskih in državnih tekmovanj pa se vsako leto uspešno pomerijo tudi na mednarodnih srečanjih, od koder se vedno vrnejo z opaznimi priznanji.
Letošnji izziv »Poti smeti«
Potem ko so mladi v zadnjih letih že ustvarjalno razmišljali o vulkanih, oceanih, vesolju, okolju, energiji, nanotehnologiji, prehrani, varnih rešitvah za starejše, pa besnenju narave in vsemu svetu kot učilnici, so se tokrat posvetili aktualni razpisni temi Poti smeti ...
Tokratni izziv je bil poiskati boljše poti in načine za ravnanje z odpadki in tega se je lotila tudi ekipa Growing engineers oziroma Rastoči inženirji po naše. Skupina sedmih osnovnošolcev iz treh ljubljanskih devetletk, ki so si seveda ime izbrali sami, dela pod vodstvom Saše Barasa, sicer strokovnega sodelavca Kontrole zračnega prometa in somentorja dr. Jureta Žabkarja z Laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Kot so med drugim razlagali na enem od njihovih pogostih srečanj (tudi med novoletnimi počitnicami), kjer mladi skupaj z mentorji v sproščenem vzdušju resno in zagnano preverjajo rezultate celoletnega dela na raziskovalnem projektu, robotu, spletni strani in drugih nalogah, so se poleg vsega še praktično, z obiski na terenu, temeljito posvetili vprašanju, kaj se dogaja z odpadki pri nas in kako zdaj že srhljivo nagrmadeno piramido s smetmi, obrniti na glavo. To pomeni največjo skrb posvetiti preprečevanju nastajanja odpadkov, večino nastalih ponovno uporabiti, jih čim več predelati v uporabne, da bi dejansko neuporabnih, ki močno bremenijo okolje, ostajalo čim manj.
Je odpadek lahko tudi − dopadek?
Mladi, ki so se tako v svojem projektu osredotočili na vprašanje, kako povečati delež ponovno uporabljenih odpadkov, na primer izrabljene ali poškodovane bele tehnike koles, rolk, pohištva in najrazličnejše druge opreme in pripomočkov, so konkretne zglede za to preverjali z obiskom podjetja Snaga na zbirnem centru Barje. V povezavi s tem razvijajo spletni brskalnik s pomenljivim imenom »Dopadek.si«, ki bi bil morda lahko brezplačno v pomoč »ponudbi in povpraševanju po odpadnih, a še uporabnih predmetih«.
Robot − učitelj in učenec
Vse naštete cilje in naloge mora po zamislih mladih obvladati tudi robot. Zato so morali pod mentorskim vodstvom odraslih dolgo in vztrajno preizkušati različne rešitve, da bi dosegli pravo sinergijo med zgradbo, torej obliko, velikostjo in sestavo, ter programom robota. Včasih lahko že eden od stotine delcev na videz funkcionalno dovršenega robota ovira programiranje in dela težave − ter obrnjeno, s slabim programom se »tudi ne pride daleč«. Roboti pa morajo po vnaprej načrtovanem programu samostojno opraviti vse naloge na standardiziranem poligonu, kjer so vsi elementi lego, spremljajoča oprema in naloge, prilagojeni vsako leto novemu mednarodnemu razpisnemu izzivu.
