Naložba v knjige je za mnoge naložba v znanje

Ljubljana – »Zakaj bi stare knjige metali stran, če jih lahko še vedno uporabimo in prihranimo,« razmišlja četrtošolka s poljanske gimnazije, ki se je odločila, da bo svoje učbenike nakupila na sejmu. »Doslej sem še vedno vse našla. Svojih še nisem prodala, hranim jih za maturo. Česar ne bom mogla kupiti, bom skopirala.«

Komplet novih učbenikov za srednje šole stane tudi do 300 evrov, zato se marsikdo odloči za nakup rabljenih, še posebno, ker je treba že za delovne zvezke in druge nujne šolske potrebščine v povprečju na šolarja odšteti okoli 100 evrov. Prvi sejmi so odprli vrata že konec avgusta, eden največjih, ki ga obiščejo učenci, dijaki in njihovi starši iz vse Slovenije, pa se je začel včeraj v ljubljanskem BTC. Jutri se bo v Ljubljani začel še sejem za dijake, ki ga Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) pripravlja na Trgu francoske revolucije. Tudi letos ga bodo pospremili z dobrodelno akcijo zbiranja šolskih potrebščin in prostovoljnih prispevkov za socialno ogrožene šolarje, zato organizatorji vse, ki bi želeli podariti šolske potrebščine, prosijo, da jih prinesejo na sejem.

Rabljeni učbeniki so dijakom sicer na voljo tudi na oglasnem portalu Bolha, na namenskih portalih Svoj svet in Učbeniki.net, podrobnejši podatki o trgu z rabljenimi učbeniki pa so na voljo tudi na portalih Lo.polis in Filternet.

Izposoja učbenikov: zagovorniki in nasprotniki

V nekaterih družinah prisegajo na to, da morajo imeti otroci svoje knjige, da vanje dopisujejo informacije in se tako lažje učijo, hkrati pa jih imajo na voljo tudi za poznejša leta, če morda kdaj zaškriplje oziroma je treba znanje obnoviti.

»Učbeniki se nam zdijo pomemben vzgojni pripomoček. Knjiga ni svetinja, ki se je ne dotikaš in jo čim manj odpiraš, ampak je namenjena temu, da jo dijaki večkrat uporabljajo, da vanjo podčrtujejo, obkrožajo, izpisujejo. To je zame učenje, zato večino učbenikov, posebno pri maturitetnih predmetih, kupujemo. Knjige iz sklada morajo ostati čim bolj nedotaknjene, zato se mi zdi naložba v knjige naložba v znanje, naložba v življenje. Kupujemo kar nove, ker smo na sejmih ugotovili, da je razlika med novimi in rabljenimi le nekaj evrov,« je pojasnila Tatjana, mama gimnazijk iz Ljubljane.

Drugim se zdi nakup nesmiseln ali pa si ga preprosto ne morejo privoščiti, zato si ga izposodijo v učbeniškem skladu. Na voljo so na vseh osnovnih in nekaterih srednjih šolah. Osnovnošolci si lahko učbenike iz sklada izposodijo brezplačno, srednješolci pa morajo plačati izposojevalnino, ki ne sme biti višja od tretjine nabavne cene. Oboji pa morajo te ob koncu leta vrniti nepoškodovane, kar pomeni, da v njih ne smejo poljubno označevati besedila.

»Ko smo najstarejšega otroka vpisali v prvi letnik gimnazije, se nam je zdelo pametno, da ima svoje učbenike. V njih si bo lahko podčrtoval, dopisoval in se tako lažje učil, smo razmišljali. Res pa je, da sem se ob plačilu računa v knjigarni skoraj sesedla, zato si učbenike odslej sposoja v šolskem skladu. To se mi zdi odlična rešitev, ne le zaradi prihranka, ampak tudi zato, ker se nam ni treba ukvarjati z nakupi ali pa do zadnjega trenutka čakati na jesenski sejem rabljenih učbenikov. Njegove ocene na srečo kažejo, da uspešnost učenja ni odvisna od lastništva učbenikov,« je povedala Maruša, mama dveh osnovnošolcev in gimnazijca.

Zamenjali 25 naslovov knjig

Tudi predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour staršem svetuje, naj si učbenike raje izposodijo. »Tako bodo dobili, kar potrebujejo. Nakup novih je predrag in menim, da lahko starši že tu veliko prihranijo. Na naši šoli se izposojevalnina giblje od 5 do 30 evrov.«

V osnovnih šolah učbeniške sklade uporablja 97 odstotkov učencev. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport bodo zanje namenili okoli 1,1 milijona evrov. Sredstva so zadnji dve leti namenili predvsem pokritju negativnega stanja zaradi nakupov novih učbenikov in zaradi potrebnih dokupov. Učbenike so v vseh učbeniških skladih zamenjali pri biologiji, družbi, državljanski in domovinski vzgoji ter etiki in naravoslovju, ki se jim je zaradi spremembe učnih načrtov iztekla veljavnost.

Učbeniki niso čitanke, ampak učno gradivo

Založniki sicer opozarjajo, da so učbeniški skladi problematični tako z vidika avtorskih pravic kot z vidika učenja. »Učbeniki ne bi smeli biti čitanke, ampak učno gradivo. Otroci so se preprosto nehali učiti iz učbenikov, učijo se samo iz svojih zvezkov. Učitelji pa zgubljajo svoj dragoceni čas za narekovanje, ki bi ga lahko porabili za utrjevanje snovi. Poleg tega so učbeniki v učbeniških skladih fizično iztrošeni in didaktično zastareli, saj so stari tudi do osem let,« meni Maruša Kmet, glavna direktorica založbe Rokus Klett.

Tudi starši opozarjajo na to, da knjig v skladu ne obnavljajo redno. »Sprva je bilo mišljeno, da jih bodo v povprečju obnovili na tri leta. Če bi bili učbeniki ohranjeni, bi bila zanje pripravljena plačati tudi izposojevalnino. Tako pa dobimo prežvečenega, sedem let starega, s katerim tudi učitelji niso zadovoljni,« je poudarila Suzana, mama osnovnošolcev iz Ljubljane. V enem od učbenikov za matematiko, denimo, so še vedno tolarji. Učenci se ob tem nasmehnejo in učitelji jim kot dodatno nalogo naročijo, naj znesek preračunajo v evre.