Tiskane izdaje
Po pomoč tudi na policijo
Od 183 šol, kamor smo povprašali, kako se spopadajo z nasiljem, so na to vprašanje odgovorile 104. Na nekaterih so zatrdili, da pri njih nasilja ni, drugod so povedali, da sicer je, vendar probleme rešujejo. V teh poudarjajo, da je prisotno povsod, zato si pred njim ne smemo zatiskati oči. »Nerealno je trditi, da nasilja na šoli ni, saj je vtkano v vso družbo. Zavedamo se, da se je tega treba lotiti celostno,« pravijo na Izobraževalnem centru Piramida Maribor, kjer v primeru nasilja na pomoč pokličejo policijo in druge zunanje ustanove, dijake pa poskušajo seznanjati tudi s številnimi nevarnostmi na spletu, ki so prav tako lahko povod za nasilje.
Nevidno nasilje
Hujših primerov na šolah sicer niso zaznali. Tudi zato, kot pravijo, ker prevladujeta psihično in spletno nasilje, ki ju je težje opaziti. Na I. gimnaziji v Celju, denimo, so zanj izvedeli, ko so jim povedali dijaki, ki so bili žrtve takega nasilja. Da bi ga bilo čim manj, izvajajo različne preventivne delavnice o pasteh sodobnih oblik komuniciranja (denimo delavnica Varni internet).
Na srednji šoli Grm Novo mesto – Center biotike in turizma, kjer doživljajo predvsem zbadljivke ali poniževanje, pravijo, da je njihovo poslanstvo predvsem, da ga ne spregledajo, in da so na tem področju ves čas aktivni. Na Biotehniški šoli Maribor verbalno in spletno nasilje poskušajo preprečevati s pogovorom na razrednih urah in na preventivnih delavnicah: »Učinkovita strategija je trening socialnih spretnosti in veščin ter učenje ustrezne medsebojne komunikacije, tako da učenci zmorejo konflikte reševati na sprejemljiv način.«
Kako ukrepati?
Včasih pa dijaki niso nasilni do sovrstnikov, ampak do učiteljev. Na Gimnaziji Kranj primere objestnosti ali nespoštljivosti do učiteljev rešujejo z vzgojnimi ukrepi – ukori. Tudi če se storilec znese nad šolskim inventarjem, dobi ukor, plačati pa mora še nastalo škodo. Na Srednji šoli Ravne (ŠC Ravne na Koroškem) so izkoristili tudi možnost pogojne izključitve, zato je nasilja zelo malo.
Na veliki večini šol se ob primerih nasilja sestanejo z dijakom, ki ga je povzročil, in tistim, ki ga je utrpel, zraven povabijo še razrednika, šolsko svetovalno delavko, ravnatelja in starše dijakov. Nekateri si pomagajo tudi z mediatorko, denimo na Biotehniškem centru Naklo in na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje, kjer fizičnega nasilja že več let ne opažajo, a se včasih pojavi verbalno nasilje.
Pomen izobraževanja o nasilju so prepoznali tudi na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, kjer strokovne delavce sproti učijo, kako naj reagirajo v konfliktnih situacijah. Podobno je na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje, kjer so v preteklih letih izobraževali strokovne delavce o preprečevanju vrstniškega nasilja; izvajali so tudi projekt Razvijanje občutka lastne vrednosti in predavanje o uravnavanju jeze.
»Učitelje usposabljamo za prepoznavanje znakov, ki kažejo na pojav nesoglasij in trenj med dijaki. Med poukom pa poskušajo ustvariti vzdušje, ki spodbuja sprotno reševanje morebitnih konfliktov,« pravijo na Srednji trgovski šoli Ljubljana, kjer med šolskim letom organizirajo delavnice za krepitev samopodobe, ob morebitnem nasilju pa se povežejo z Društvom za nenasilno komunikacijo.
»Ob nasilju ukrepamo takoj, pogovorimo se z udeleženimi in njihovimi starši ter poiščemo načine, kako prevzeti odgovornost in popraviti morebitne posledice. Poiščemo vzroke za dejanje in učimo, kako ob podobnih situacijah ravnati v prihodnje,« pa pravijo na Ekonomski šoli Ljubljana, kjer za dijake organizirajo tudi trening asertivnosti, ki je namenjen krepitvi samozavesti. Pomen skrbi za posameznika in spodbujanja vseh dijakov poudarjajo tudi na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje: »Zadovoljen, čim bolj uspešen in v svojem okolju sprejet dijak bo manj verjetno povzročal nasilje.« Na njihovi šoli je, kot pravijo, v nasprotju s steoreotipnim prepričanjem, da je nasilja veliko na šolah, kjer prevladujejo fantje, tega zelo malo.
Sicer strokovnjaki pri fantih opažajo več neposrednega, fizično agresivnega vedenja, pri dekletih pa je pogostejša posredna agresivnost, ki je praviloma slabše opažena, toda morda bolj nevarna, saj ima vztrajno širjenje govoric ali izločanje iz skupine vrstnikov lahko dolgotrajne posledice za otrokovo samopodobo.
Kako se odzvati
